Arhar je poudaril, da je šla politika, ko gre za zadnje dogajanje v zvezi z odstopom predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, čez rob. "Vemo, kako se zadeve v delniških družbah urejajo. Tam so uprave, nadzorni sveti. Lastniki tako neposredno, kot je bilo v tem primeru, običajno ne posegajo," je dejal.

Manjše zlo
Samega reprogramiranja posojila Infond Holdingu, ki je z vrha NLB odneslo Veselinoviča, Arhar ni hotel komentirati, saj ne pozna konkretne pogodbe. ''Bančnik vedno tehta, še posebej danes v krizi, kaj je manjše zlo," je dejal. Po njegovih besedah je najlažje pogodbo odpovedati, a treba se je zavedati, v kakšnem položaju se bo banka znašla v tem primeru.

Izbiraš, a si izbran
Glede boja za novega predsednika uprave NLB, ki se z odstopom Draška Veselinoviča odpira, je Arhar poudaril, da pričakuje postopek, ki bo v skladu z uveljavljenimi praksami. Po njegovem gre za jasno opredeljena delovna mesta, ki nosijo veliko odgovornost, in v takih primerih ne verjame, da se bodo kandidati javljali na javni razpis. Na vprašanje, ali bi ga ta položaj zanimal, je odgovoril, da bi ''ta funkcija zanimala marsikaterega bančnika'', a gre obenem za položaj, kjer sicer ''izbiraš, a si izbran''.

Dorekli nejasnosti
Bančniki in predstavniki vlade so se na drugem delovnem posvetu pri Pahorju strinjali, da je jamstvena shema dobro orodje za odpravo posojilnega krča, ki omejuje pretok posojil od bank. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je dejal, da so imele banke še nekaj pripomb glede same izvedbe, ki jih bo vlada po njegovih zagotovilih upoštevala. Zagotovil je, da so uskladili vse nejasnosti, ki pa so bile predvsem tehnične narave. Prav tako je vlada uskladila tudi večino odprtih vprašanj z Evropsko komisijo, ki mora shemo na koncu odobriti. Gaspari zato ne vidi razlogov, zakaj se ne bi mogla shema začeti izvajati v kratkem.