Glede preoblikovanja RTVS v osebo javnega prava posebnega nacionalnega pomena so ocenili, da je slaba in neuresničljiva, glede novega načina izbire in sestave sveta RTVS pa so menili, da ne zagotavlja depolitizacije RTVS.

Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca prejšnji zakon ni bil dober, saj ni omogočal transparentne porabe denarja, hkrati pa je na zavodu povzročal veliko turbulenc. "RTVS je sicer v zadnjih letih finančno splavala iz rdečih številk, vendar je k temu v veliki meri pomagal tudi lani sproščeni rtv-prispevek," je povedala.

Nočejo debatnega krožka
Po njenem zakon ustrezno ureja zlasti upravno in nadzorno vlogo, primerno pa je urejeno tudi financiranje, saj se rtv-prispevek usklajuje avtomatično glede na indeks rasti cen za preteklo leto in ni več vezan na dobro voljo vsakokratne vlade. Povedala je še, da so se za krčenje sveta RTVS na 15 članov odločili zato, da svet ne bi bil "debatni krožek", kjer se težave, namesto da bi jih reševali, zamegljujejo.

"Nismo se izognili politizaciji"
Predstavnik 17 neparlamentarnih strank in list Andrej Magajna meni, da bi morala RTVS ostati javni zavod, zato se sistem upravljanja ne bi smel spreminjati. Moti ga tudi način imenovanja članov sveta, po katerem DZ imenuje pet članov. "Na žalost se pri tem nismo izognili politizaciji. Kandidati gredo končno skozi politični filter," je dejal.

Komercializacija RTVS
Predsednik sveta delavcev RTVS Dejan Guzelj je povedal, da je določba, po kateri bi se RTVS preoblikovala v osebo javnega prava, slaba. "RTVS je ena redkih radiotelevizij v Evropi, ki že leta posluje pozitivno in transparentno, zato za takšne statusne spremembe ni potrebe," je dejal. Za poslanca SDS Aleksandra Zorna pa preoblikovanje v javno družbo ne pomeni "nič drugega kot prikrito gospodarsko družbo, ki bo stremela k dobičku". "To pa pomeni komercializacijo RTVS," je dejal.