Predlogi delodajalcev |
|
Med devetimi predlogi delodajalcev so skrajšanje števila dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca s 30 na 20 delovnih dni, uvedba čakalnih dni za bolniško nadomestilo, znižanje bolniškega nadomestila z 80 na 70 odstotkov, zmanjšanje bolniškega nadomestila za poškodbe, nastale na poti v službo in iz nje, ter še nekatere druge. |
Po besedah izvršne sekretarke ZSSS Lučke Böhm vzrok za večino bolniških odsotnosti v Sloveniji izvira iz razmer na delovnem mestu. Sindikati se ne strinjajo z nobenim od pozivov vladi, ki so jih delodajalci predstavili na nedavnem posvetu o absentizmu v Sloveniji. Razočarani so, da delodajalci niso sprejeli izziva in namesto poostrenih ukrepov uvedli raje mehki pristop.
Böhmova meni, da taki pozivi pomenijo vnovično odpiranje zakona o delovnih razmerjih in so "neposreden napad na socialno varnost". Ob tem je izpostavila, da gredo delavci z nizkimi plačami, kadar zbolijo, na dopust, ker so bolniška nadomestila tako nizka.
"Predlogi so nečloveški"
Semolič je predloge označil za nečloveške. "V trenutku, ko so se posledice krize zgrnile nad delavstvo, delodajalci pridejo s temi predlogi. Od njih bi pričakovali predloge za reševanje podjetij, ne za represijo," je bil kritičen. "240 tisoč bolniških odsotnosti je odločno preveč, a problem je drugje – v razmerah in odnosih na delovnem mestu," je poudaril Semolič.
V ZSSS se bodo, če bodo politiki vzeli predloge delodajalcev za svoje, "poslužili vseh sredstev, tudi referenduma". Semolič je izpostavil, da vedno več delavcev ni sposobnih plačevati premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju ZSSS bi bilo treba v vzajemnost vgraditi elemente solidarnosti, da bi tiste z najnižjimi dohodki oprostili plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, da bi tisti z nižjimi dohodki plačevali nižje premije, tisti z najvišjimi pa višje.