Po poročanju časnika Science so  raziskovalci v bolnišnici Barnes Hospital v St. Louisu opazovali raven proteina – amiloidni peptid beta, ki se nabira v možganih. To so storili tako, da so z genskim inženiringom ustvarili miši, ki so imele Alzheimerjevo bolezen. Ko so bile miši budne, se je raven proteinov dvignila, ko so spale, pa se je znižala. Dr. David Holtzman, ki je sodeloval pri raziskavi pravi: " Pomanjkanje spanca očitno poveča raven amiloid-beta proteinov."

Orexin uporaben tudi pri Alzheimerjevi
Ko so znanstveniki miši umetno ohranjali v budnem stanju, je bil rezultat še bolj drastičen. Budnost so ohranjali s tem, da so vbrizgali orexin, snov, ki uravnava spanec. Orexin je pred kratkim odkrit nevrotransmiter, ki ga povezujejo z budnostjo. Uporabljajo ga kot  zdravilo pri zdravljenju narkolepsije – prekomerne dnevne zaspanosti in izgube mišične moči. Holtzman trdi, da izsledki raziskave kažejo na to, da bi orexin lahko uporabljali tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

Alzheimerjeva bolezen

Do leta 2010 bo na svetu več kot 35 milijonov obolelih z Alzheimerjvo ali s katero drugo obliko demence.

Raziskava je znova poudarila, da je motnje spanja potrebno zdraviti ne le zaradi trenutnih težav, temveč tudi zaradi različnih možganskih bolezni, ki se lahko razvijejo v starosti.

Kljub raziskavi pa zdravniki ostajajo nemočni v boju z Alzheimerjevo boleznijo, saj gre za degenerativno bolezen. Prav tako pa terapije, ki so bile učinkovite pri miših, ne delujejo pri obolelih z Alzheimerjevo.

Do leta 2010 bo na svetu več kot 35 milijonov obolelih z Alzheimerjvo ali s katero drugo obliko demence.