Veljavni zakon obravnava škodo na stvareh in v kmetijstvu, s predlaganimi spremembami pa se ga dopolnjuje tudi s poslovno škodo. S tem se zaokrožuje obravnava škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj.

Vlada je z namenom zagotovitve pomoči gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ki so utrpeli škodo v neurju 18. septembra, že dopolnila program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje od leta 2007 do 2013. Na podlagi tega je Slovenski podjetniški sklad konec minulega tedna objavil javni poziv za pomoč podjetjem, prijave pa že prihajajo, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič.

Po neurju © BOBO

Sredstva tudi za povrnitev izpada dohodka
Danes sprejeti predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč nadgrajuje omenjeni ukrep, je dodal Jeršič. Pomoč po omenjenem razpisu je namreč omejena na največ 200.000 evrov na posameznega upravičenca, z uveljavitvijo novele zakona pa bo mogoče pomagati tistim gospodarskim subjektom, ki jim je neurje povzročilo več škode od tega zneska.

Medtem ko veljavni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da se pomoč praviloma ne sme dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka (izjema je izpad kmetijskega pridelka), pa naj bi s predlaganimi spremembami zakona dosegli, da bi se sredstva zaradi izpada prihodka lahko dodeljevala tudi za škodo v gospodarstvu, ki se kaže v uničenju zalog in izpadu prihodka.

Z obnovo bo veliko dela. © BOBO

Kritje škode za stroje in opremo
Predlog novele zakona tako opredeljuje možnost povračila zaradi nastale škode tudi za gospodarstvo, s čimer omogoča, da se gospodarskim subjektom krije škoda tudi za stroje in opremo, zaloge ter izpad prihodkov. Vsota povrnjenih sredstev iz državnega in občinskega proračuna ter zavarovalnine po tem predlogu ne bi smela preseči 90 odstotkov vrednosti nastale škode, je povedal Bricelj. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zavodi in zadruge.

Hkrati naj bi s predlaganimi spremembami zakona posredno spodbudili gospodarske subjekte, da zavarujejo svoje premoženje in izpad prihodkov za primere naravnih nesreč. Predvidena je namreč višja intenzivnost pomoči za take gospodarske subjekte, ki imajo že sklenjena zavarovanja, v primerjavi z ostalimi, ki tega zavarovanja nimajo.