V nadaljevanju preberite: 

• Ministrstvo za kulturo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. 
• Sredstva, predvidena za omenjeni zavod, bodo v celoti namenili sodobnemu plesu. 
• V. d. direktorja zavoda Simon Kardum pravi, da je ministrstvo imeli čas, da primerno spremeni pogodbo skupaj s soustanoviteljicami. 
• Kardum opozarja, da ne bo mogoče črpati že potrjenih evropskih sredstev. 
• Predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba ocenjuje, da gre za politično odločitev. 
• Na celjski in novogoriški občini so razočarani, napovedujejo oblikovanje skupnega stališča. 
• V Levici menijo, da bo ukinitev imela nepopravljive posledice za generacije plesalcev.

Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti je bil ustanovljen v mandatu prejšnje vlade, pogodba je bila podpisana aprila letos, izbran je bil v.d. direktorja zavoda, vendar so strokovne službe ministrstva že takrat ugotavljale, da pogodba ni izvršljiva, je v današnji izjavi za medije povedala ministrica Ignacija Fridl Jarc.

Kot je pojasnila, je bilo podanih več pripomb, med drugim, da iz pogodbe ni bilo jasno, katera ustanoviteljica vrši ustanoviteljske pravice in katere zaposlene financira posamezni ustanovitelj, manjkalo je tudi določilo, na podlagi česa se zagotovi sredstva.

Stroški za plače okrog 900 tisoč letno

Po pregledu dokumentacije so ugotovili tudi, da je sistematizacija predvidevala 19 delovnih mest v tem javnem zavodu, dve delovni mesti sta bili predvideni za pomočnika direktorja, vendar drugi javni zavodi takega privilegija po besedah ministrice nimajo. Predvidena so bila tudi zgolj tri delovna mesta za plesalce, kar ni v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo, in sicer čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti. Stroški za plače teh zaposlenih bi znašali okrog 900 tisoč evrov letno, to pa bi pomenilo skoraj milijon evrov manj za ustvarjalnost, je povedala.

Kot je dodala ministrica, je bil namen tega zavoda bolj kot podpora in krepitvi ustvarjalnosti vzpostavljanje mreže in pomoč pri gostovanju oziroma decentralizaciji sodobne plesne umetnosti, ki pa je skoncentrirana v Ljubljani. Ker ministrstvo tudi že sicer podpira gostovanja, so ugotovili tudi, da se te vsebine prekrivajo, zato so sklenili izstopiti iz pogodbe. Aneks k pogodbi po navedbah Fridl Jarc ne bi bil dovolj, o svoji nameri pa so že obvestili vse vpletene.

Sredstva bodo namenili sodobnemu plesu

Fridl Jarc je zagotovila tudi, da bodo sredstva, ki so bila predvidena za omenjeni zavod, v prihodnjem letu v celoti namenili sodobnemu plesu, razmišljajo pa tudi o tem, da bi za področje vzpostavili samostojno proračunsko postavko in imenovali komisijo za razvoj plesne umetnosti. Pripravljajo tudi reorganizacijo mreže javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na način, da bo ta dolžan skrbeti za mreženje tiste ustvarjalnosti, ki jo ustvarjajo samostojni ustvarjalci in nevladne organizacije v kulturi.

"Nesmiselno je namreč vzpostavljati nove ustanove, ki bi za to skrbele, če imamo JSKD, če ministrstvo za kulturo več kot 50 zaposlenim mesečno po celotni Sloveniji plačuje plačo za to, da skrbijo za mreženje slovenske kulture in ustvarjalnosti. Menimo, da je treba to mrežo reorganizirati in uspešno uporabiti ravno v te namene tista sredstva, ki bi jih pobral nek javni zavod, svojo organizacijsko strukturo pa preusmeriti na resnično podporo sodobni plesni ustvarjalnosti," je odločitev utemeljila Fridl Jarc.

Kot je še izpostavila, ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje pogojev za njegov dolgoročni razvoj na pravno in finančno trdnih temeljih.

Foto: Profimedia Sodobni ples, ples, plesalka

Imeli štiri mesece časa za spremembo pogodbe

Že imenovani v. d. direktor zavoda Simon Kardum je dejal, da je ministrstvo odločitev sprejelo brez vednosti obeh soustanoviteljic, mestnih občin Celje in Nova Gorica. Obrazložitev je sam prejel le nekaj minut pred današnjo novinarsko konferenco, poslana pa je bila tudi obema županoma in predsedniku sveta zavoda Anžetu Zormanu.

Obrazložitev navaja neizvedljivost tristranske pogodbe, a kot je opozoril Kardum, je bilo ministrstvo kot večinski deležnik pri financiranju te inštitucije, ki bi ji moralo v letošnjem letu izplačati 560.000 evrov, v naslednjem pa 602.000 evrov, večkrat opozorjeno, da naj primerno spremeni pogodbo in jo dopolni z aneksom skupaj s soustanoviteljicami. Tega ni storilo, čeprav so imeli na ministrstvu štiri mesece časa.

"Moje mnenje je zelo preprosto, da je bilo že pred volitvami odločeno, da tega javnega zavoda ne bo in da se je to zdaj tudi de facto zgodilo s predvidenim izstopom države," je dejal Kardum in dodal, da se ponavlja zgodba iz leta 2012, ko je takratna vlada Janeza Janše storila enako. Zato vidi veliko razočaranje v tem, da se po več desetletjih truda, da bi se poskrbelo za sodobni ples z institucijo, to ne bo zgodilo.

Ne bodo mogli počrpati že potrjenih evropskih sredstev

Izpostavil je tudi, da so ministrstvu pravočasno oddali tako kadrovski kot finančni in programski načrt dela zavoda, Mestna občina Celje je že nakazala sredstva v višini 40.000 evrov po rebalansu proračuna, Mestna občina Nova Gorica pa ima v proračunu naloženih 30.000 evrov. Tako je bilo določeno tudi v pogodbi.

Opozoril pa je še, da ob tem ne bo mogoče črpati kohezijskih sredstev za kulturno umetnostno vzgojo v sodobnem plesu, in sicer več kot 600.000 evrov za letošnja in naslednja tri leta, ter denarja posebej za specializirane poklice na področju kulture, vključno s sodobnim plesom, kjer se jeseni predvideva razpis. Gre za 3,5 milijona evrov za naslednja štiri leta. S tem ne bodo počrpana evropska sredstva, ki so bila potrjena za te namene v Bruslju, je povedal Kardum.

Reba: Izključno politična odločitev

Da gre izključno za politično odločitev, ki je bila sprejeta, še preden je sedanje vodstvo ministrstva preučilo stanje sodobne plesne umetnosti, je ocenila tudi predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba. Kot je zapisala v odzivu za STA, se je ministrica odločila za opustitev institucionalnega modela, ki je bil rezultat več kot tridesetletnih strokovnih prizadevanj.

Enako je izpostavila, da je v.d. direktorja ministrstvu predložil finančni načrt in program dela zavoda za letošnje leto. Pripravil je tudi predlog pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga je potrdil tako svet zavoda ter obe soustanoviteljici, ministrstvo pa se na nobenega od dokumentov ni odzvalo. "Če ministrstvo meni, da posamezne rešitve niso ustrezne, bi bilo pričakovati strokovno usklajevanje z vodstvom zavoda. Takšnega postopka ni bilo," je zapisala Reba.

Ministrstvo tudi ni pojasnilo, da sredstva države za ustanovitev zavoda niso manjkala zaradi odsotnosti proračunske podlage, temveč zato, ker jih ni izvršilo, čeprav so bila za ta namen zagotovljena v državnem proračunu. Ob pomislekih glede organizacije delovanja zavoda pa je dodala, da sistemizacija, ki je po navedbah ministrstva predvidela 19 delovnih mest, sicer določa organizacijsko strukturo zavoda in možna delovna mesta, a to ne pomeni, da so vsa delovna mesta zasedena, niti ne predstavlja obveznosti njihovega financiranja.

"Gre za standardni organizacijski akt, brez katerega javni zavod sploh ne more začeti delovati. Poleg tega sistemizacija predvideva tudi delovna mesta, katerih financiranje je vezano na načrtovane evropske kohezijske projekte, ne pa na integralni proračun zavoda in v katerem so predvidene zaposlitve plesalcev," je dodala Reba.

Foto: A. Š. Nova Gorica

Na celjski in novogoriški občini razočarani 

Na celjski in novogoriški občini so napovedali, da bodo oblikovali skupno stališče. Na Mestni občini Celje napoved ocenjujejo kot odmik od dosedanjih strateških usmeritev države na področju decentralizacije kulture in institucionalnega razvoja sodobnega plesa. Kot so zapisali, je bila ustanovitev decentraliziranega javnega zavoda v veljavnih strateških dokumentih države opredeljena kot eden ključnih ukrepov za stabilen razvoj tega področja.

Ob tem dodajajo, da navedba ministrstva, da celjska občina ni izpolnila svojih finančnih obveznosti, ne drži, saj je občina nakazala dogovorjeni sorazmerni del zagonskih sredstev ter dala v uporabo pisarniški prostor za v. d. direktorja in zagotovila informacijsko-komunikacijsko opremo.

V zvezi z navedbami o pravnih in izvedbenih pomanjkljivostih ustanovitvenih dokumentov pa poudarjajo, da po njihovi oceni veljavni sklep o ustanovitvi in tripartitna pogodba soustanoviteljic predstavljata ustrezno in izvršljivo podlago za delovanje zavoda ter izpolnjevanje obveznosti soustanoviteljic. Hkrati sta občini na sestanku pri ministrici izrazili pripravljenost, da sodelujeta pri pripravi morebitnih sprememb ali dopolnitev pogodbe, če bi bile te potrebne za odpravo posameznih nejasnosti, so dodali.

Kot so še zapisali, bo po odločitvi vlade Mestna občina Celje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica oblikovala skupno stališče in opredelila nadaljnje korake. O morebitnih spremembah ustanovitvenega akta pa bosta morala odločati mestna sveta obeh občin.

Foto: Profimedia Celje

Z umikom države se ustvarjajo zelo težki pogoji za obstoj zavoda

Na Mestni občini Nova Gorica so zapisali, da so v soustanoviteljstvo Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti vstopili z željo, da bi se področje plesne umetnosti v državi decentraliziralo in da bi podprli vrhunske plesne izvajalce tudi izven prestolnice.

Plesalci sodobnega plesa so pogosto podvrženi negotovim in prekarnim razmeram, zato so menili, da bi zavod na državnem nivoju pomagal tudi pri urejanju ustreznih pogojev za profesionalne plesalce sodobnega plesa. Za izvajanje dejavnosti zavoda so rezervirali prostore Epica, ki so ga vzpostavili v letu Evropske prestolnice kulture.

Z umikom države iz zavoda se, kot poudarjajo, za obe občini, tako novogoriško kot celjsko, v finančnem pogledu ustvarjajo zelo težki, če ne nemogoči pogoji za obstoj zavoda, saj bosta obe občini s svojimi sredstvi težko financirali zavod na državnem nivoju.

Vrečko: "Sodobni ples vedno znova med prvimi tarčami"

Napoved ministrstva so v stranki Levica označili za nezaslišan odstop od zavez Republike Slovenije o razvoju kulture. Ocenjujejo, da bo imela ukinitev "nepopravljive posledice za generacije plesalcev, ki jih cenijo ljudje po vsem svetu, razen očitno trenutne vlade v Sloveniji". Zaradi ukinitve zavoda bo v prihodnje brez dela ostalo na desetine ljudi, opozorili pa so tudi na to, da bo na stotine otrok ostalo brez dostopa do kulturno-umetnostne vzgoje na področju plesa, na tisoče obiskovalcev pa brez možnosti obiskovanja vrhunskih plesnih predstav. 

"Sodobni ples se vedno znova znajde med prvimi tarčami, ko SDS prevzame vodenje ministrstva za kulturo. To ni naključje, ampak ponavljajoč vzorec njihovega odnosa do sodobne umetnosti. Namesto da bi jo razumeli kot pomemben del kulturnega razvoja Slovenije, jo obravnavajo skozi ideološko prizmo kot nekaj zavrženega, nepotrebnega in manj vrednega," je dejala sokoordinatorica Levice in nekdanja ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. 

V stranki menijo, da ukinitev ne temelji na nobeni resni analizi ali strokovni razpravi. "Ministrstvo se pri tem zapleta v svoje lastne trditve. Pred nekaj tedni so trdili, da za javni zavod ni denarja v proračunu, danes, da bodo denar namesto v zavod usmerili drugam, s čimer so priznali, da je denar v proračunu seveda ves čas bil. Trdijo tudi, da javni zavod ni predvidel zaposlitve plesalcev, pri čemer dobro vedo, da so bile tovrstne zaposlitve predvidene s kohezijskimi sredstvi, a so ta projekt ob nastopu vlade ukinili, enako kot projekt za kulturno-umetnostno vzgojo na področju sodobnega plesa, s tem pa sodobnemu plesu vzeli 4 milijone evrov. Kam bo šel ta denar?" se sprašujejo. Napovedali so, da bodo zahtevali sklic izredne seje odbora za kulturo v državnem zboru. 

dezurni@styria-media.si