Vlada se je danes namreč seznanila z oceno stanja in predlogi o dodatnih ukrepih, ki jih bo sprejelo ministrstvo, so po seji vlade sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Ocena škode temelji na prvih možnih strokovnih ocenah škode na območjih, kjer je to bilo mogoče ocenjevati. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bilo poplavljenih približno 23.465 hektarjev kmetijskih zemljišč pri skupno 1681 kmetijskih gospodarstvih. Škoda v kmetijstvu je bila v 133 občinah.

Uničeni posevki
Na njivah so bile najbolj prizadete koruza in buče, vrtnine na prostem ter v plastenjakih, na travnikih je škoda na tretjem odkosu (intenzivnejši travniki) in izpad paše.

Škoda je bila tudi v vinogradih in v manjši meri v sadovnjakih. Stopnja poškodovanosti posameznih kultur se giblje od 20 do sto odstotkov. V strukturi kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki, teh je približno dve tretjini, ostalo so njive in trajni nasadi.

Nekateri že v finančnih težavah
Nekatera kmetijska gospodarstva, ki so bila poplavljena, so se zaradi nastale škode že znašla v finančnih težavah, zato je ministrstvo predlagalo, da se v skladu z evropskim predpisom, ki dopušča plačila od 1. decembra tekočega leta dalje, oškodovanim kmetijskim gospodarstvom prioritetno izplača sredstva za shemo enotnega plačila za tekoče leto v začetku decembra.

Ministrstvo je sprejelo že več ukrepov za zmanjšanje posledic škode v kmetijstvu. Med drugim je zagotovilo sredstva za analizo poplavljenih tal in kmetijskih pridelkov, so še sporočili z urada vlade za komuniciranje in dodali, da se bo vsa ostala pomoč izvajala v skladu s pripravo programa odprave posledic škode v kmetijstvu.