Ustavni sodniki ugotavljajo, da so očitki predlagateljev neutemeljeni, razlogi za uvedbo nezdružljivosti pa so po njihovi oceni razumni.

Na ustavno sodišče so se obrnili štirje župani (Matjaž Zanoškar, Danijel Krivec, Zvonko Lah in Ljubo Žnidar), ki so bili na volitvah 4. decembra izvoljeni za poslance in jim bo s potrditvijo poslanskega mandata prenehala županska funkcija.

Prepričani so, da nezdružljivost funkcij v tolikšni meri posega v ustavno zagotovljeno volilno pravico, da je določena skupina državljanov, torej župani, izločena iz kroga upravičencev, ki so lahko izvoljeni v Državni zbor (DZ) RS. Poleg tega menijo, da je člen, po katerem se nezdružljivost začne uporabljati z dnem konstituiranja DZ po prvih volitvah, v neskladju z načelom zaupanja v pravno državo.

Ker so pobudniki mandat županov pridobili na lokalnih volitvah 2010, je v času nastopa njihovega mandata namreč veljalo, da bodo lahko na naslednjih parlamentarnih volitvah kandidirali za poslance, so prepričani.

Neutemljena pobuda

Ustavno sodišče pa je pobudo soglasno zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Sodniki ugotavljajo, da izpodbijana ureditev ne posega v pravico pobudnikov, da se pod enakimi pogoji potegujejo za izvolitev v DZ oziroma na župansko funkcijo. Kot so zapisali v svojem sklepu, zakonska ureditev prepušča odločitev o tem, katero funkcijo bo opravljal, vsakemu posamezniku.