Vinjete bodo zaživele s 1. julijem in veljale za osebne avtomobile, medtem ko bodo tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja ostala na obstoječem sistemu. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne pa 35 evrov. Uvedena bo tudi dodatna letna vinjeta za motorna kolesa, katere cena bo 27,50 evra. Kazen za vožnjo brez vinjete bo znašala med 300 in 800 evri. Sredstva iz naslova glob zaradi vožnje brez vinjet pa bodo šla neposredno v državni proračun.

Dars dobil pristojnosti prekrškovnega organa
Predlog novele zakona o javnih cestah uvaja tudi nadzor in pooblastila upravljalca cestninskih cest, torej Družbe za avtoceste v RS (Dars). Uvaja tudi izvajanje nadzora, in sicer ga bodo izvajali policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Dars bo tako dobil pristojnosti prekrškovnega organa. Novela uvaja tudi pooblastila cestninskega nadzornika in ukrepe ob ugotovitvi kršitve. Vinjete bodo uvedene za plačevanje cestnine na vseh cestninskih cestah. Dopolnilo poslanske skupine SD, da vinjete ne bi veljale za obvoznice, hitre ceste in navezovalne ceste, ni bilo deležno podpore DZ.

Prav tako z dopolnilom ni uspela poslanska skupina Zares, ki se je zavzela za večjo cestninsko obremenitev težkih tovornih vozil, ki najbolj načenjajo cestno infrastrukturo in onesnažujejo okolje. V Zares so predlagali, da bi tovorna vozila plačala 32 centov cestnine na prevožen kilometer, s čimer bi se iz naslova pobiranja cestnin na letni ravni nabralo bistveno več sredstev kot zdaj. Prav tako s svojim predlogom, da se na vinjete vnese promocijsko geslo Slovenije (I feel Slovenia), ni uspela poslanska skupina SNS.

Bo zakon o lokalnih volitvah preprečil volilne zaplete? © BOBO

Z novelo zakona o lokalnih volitvah nad volilne zaplete
Sprejeti sta bili tudi novela zakona o lokalnih volitvah in predlog zakona o arbitraži. Za oba zakonska predloga je glasovala večina poslancev. Kot je med dopoldansko drugo obravnavo novele zakona o lokalnih volitvah povedal minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, novela sledi predvsem dvema ciljema: določiti sestavo volilnih odborov tako, da člani odborov ne morejo biti osebe, ki so kandidati v sorodstvenem ali njemu podobnem razmerju. Druga pa je, da natančneje uredi ugotavljanje izida volitev po pošti.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta na današnji dopoldanski drugi obravnavi zakona o arbitraži je temeljni cilj zakona celovito urediti postopek o arbitražnem reševanju sporov. Arbitraža kot ena od oblik alternativnega reševanja sporov je po njegovo odgovor na nove izzive, kako preprečevati sodne spore, s tem pa tudi zmanjšati obseg obremenitev sodišč.

Pod streho tudi paket štirih zemljiškoknjižnih zakonov
Poslanci so sprejeli tudi tako imenovani paket petih zemljiškoknjižnih zakonov – novelo zakona o zemljiški knjigi, novelo zakona o geodetski dejavnosti, zakon o spremembah zakona o notariatu in zakon o vzpostavitvi etažne lastnine. Vse je podprla večina poslancev. Sprejeta je bila tudi novela zakona o pravdnem postopku.

Novi ustavni sodnik Ernest Petrič © BOBO

Darja Lavtižar Bebler je v imenu poslanske skupine SD povedala, da je po njihovem izmed štirih zakonov najpomembnejši predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine. To je za Socialne demokrate po njenih besedah težko pričakovan zakon, ki poskuša pravno urediti mnoga nerešljiva vprašanja zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine. Po njenem namreč pomembnemu delu pridobiteljev posameznih delov stavbe veljavna pravna ureditev iz različnih razlogov tega do danes ni omogočila.

"Naj ob tem spomnim samo na hude dolgoletne stiske najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih ali pa imetnikov hišniških stanovanj, med katerimi mnogim še danes ni uspelo ustrezno urediti in zavarovati svojega pravnega položaja. Posledice takšnega načina urejanja tega področja se kažejo tudi v neusklajenosti zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, zlasti pri stavbah s pripadajočimi posameznimi deli, kot so stanovanja, skupni prostori, poslovni prostori, garaže," je še dejala.

Prisegel ustavni sodnik Ernest Petrič
Pred državnim zborom je prisegel ustavni sodnik Ernest Petrič . Državni zbor ga je na to mesto imenoval 27. marca. V kratkem nagovoru po prisegi je Petrič povedal, da si bo s svojim znanjem in izkušnjami prizadeval za to, da bi sodišče delovalo uspešno in predvsem v prid tistega, kar nas povezuje – to so demokracija, varnost, spoštovanje človekovih pravic. Vse to je po njegovem tisto, kar naj bi našo družbo krasilo in pri naših ljudeh ustvarjalo zadovoljstvo.