V opoziciji bi želeli priporočiti vladi in pristojnim organom, naj se preišče in ugotovi odgovornost prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja za škodo, ki je nastala, ker Slovenija NLB ni prodala do konca leta 2017, kot se je ob njeni sanaciji zavezala Evropski komisiji, pač pa po metodi prve javne ponudbe 65 odstotkov delnic šele v začetku letošnjega novembra.

O tem so že prejšnji teden razpravljali člani odbora DZ za finance. Na koncu niso podprli predloga sklepa, zato ta tudi ni predviden po razpravi na današnji plenarni seji DZ.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je uvodoma v imenu predlagateljev opozoril, da smo prvo napako storili že s tem, ko smo banko sploh začeli prodajati, druga pa je bila, ko smo jo prodali pod ceno. Zdaj bomo zanjo dobili kakšno milijardo evrov, njena vrednost pa je med sedem in deset milijard evrov. "Kdo bo to pobasal v žep," je vprašal.

Če bi do prodaje prišlo v času vlade, ki bi jo vodil Janez Janša, bi bila NLB prodana za primerno ceno in ne pod ceno, je ocenil Anže Logar (SDS). Naštel je tudi krivce za to, kot je dejal, da se nekaznovano z lopato meče državni denar v ogenj. To so Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, ki "banke niso prodali v prvem poskusu, ko so bile cene bank na trgu 20 odstotkov višje kot v času prodaje", je dejal.

Dosežena cena za delnico NLB je bila po njegovih besedah nižja tudi zato, ker je prejšnja vlada na vsak način želela razpršeno lastništvo. "Vzeli so vam približno 400 milijonov evrov ali 200 evrov na vsakega izmed nas," je o omenjeni trojici dejal Logar in vprašal, ali so za to odgovarjali. "Eden je zunanji minister, drugi je obrambni minister, tretji pa je predsednik hiše demokracije," si je odgovoril.

Dragonja: Kako bi lahko vedeli, kaj bo s finančnimi trgi

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zatrdil, da je postopek prodaje NLB potekal v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu, pri čemer je moral holding slediti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je potrdil DZ. Postopek je stekel že leta 2016, a vlada je lani prodajo ustavila, saj je ocenila, da cenovni razpon ni primeren.

V letos novembra izvedenem postopku prodaje NLB je bila dosežena nižja cena za delnico, vendar pa vlada po Dragonjevih besedah ni mogla predvideti, kakšne bodo razmere na kapitalskem trgu več kot leto dni pozneje. "Finančni trgi so nepredvidljiv, zato je težko določiti, kdaj je najbolj primeren čas za prodajo," je dejal.

Za razpravo o domnevni škodi zaradi zamude pri prodaji NLB so si poslanci na današnji izredni seji odmerili dobrih sedem ur časa.

dezurni@zurnal24.si