DZ je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. DZ je namreč na podlagi končnega poročila ugotovil, da so nekdanja ministra za finance in za gospodarstvo, Križanič in Lahovnik, ter nekdanji premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine HSE vključno s Premogovnikom.
DZ je na predlog SMC podprl tudi nadgradnjo slednjega sklepa, in sicer da za Pahorja, Križaniča in Lahovnika pristojnim organom naznani sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij.
DZ vladi medtem predlaga, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju.
Poleg tega je DZ na predlog SMC sklenil prisojnim organom naznaniti tudi kaznivo dejanje krive izpovedbe za nekdanjega direktorja Teša Petra Dermola o izgradnji oz. podaljšanju železniškega tira do Teša 6.
DZ je tudi sklenil organe pregona pozvati, da se seznanijo s poročili komisije in vso med parlamentarno preiskavo pridobljeno dokumentacijo zaradi sumov storitev kaznivih dejanj pri naložbi.
Niso prisluhnili opozorilom
Ključna ugotovitev preiskovalne komisije sicer je, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Termoelektrarni Šoštanj (Teš), največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011 oz. Pahorjevi vladi.
Predvsem politično odgovornost nosita takratna ministra Križanič in Lahovnik. Križanič je bil kot nekdanji svetovalec Teša in nadzornik HSE ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009, ko je bil še čas za ustavitev ali zamrznitev Teša 6, ni opozoril na problem. Lahovnik pa ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, v katerem je povzel vse napake projekta.
Pahorju komisija medtem očita, da je januarja 2009 ustanovil strateški svet za energetiko, a zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo, seje ni sklical več kot eno leto. Ob ponovnem sklicu sveta pa so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki.
Sledili željam investitorjev
Politično odgovornost nosi tudi vlada med letoma 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, in sicer za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem. S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance, Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, pa tudi premier Janša.
Politično odgovornost nosita tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta "s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".
Politično odgovornost nosi tudi Janševa vlada iz leta 2012, ker se ni pred podporo zakona o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali Teš, HSE in Premogovnik Velenje.
Ključni zavezi, ki jih je februarja 2012 določila Janševa vlada, sta bili, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul (GJ). Vrednost projekta se je povzpela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije približuje trem evrom za GJ.