"Če dežja ne bo v desetih dneh, si ga niti ne želimo več," je povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc. Pojasnil je, da bi se takrat z dežjem začelo gnitje, kar bi uničilo preživeli pridelek.

Stanje je po njegovih besedah najbolj alarmantno v zgornji Vipavski dolini in na Krasu, škoda je na vseh kulturah že več kot 50-odstotna. Najhuje je prizadeta travnata površina, kjer so kmetje lahko opravili le en odkos, suša pa je prizadela tudi 80 odstotkov koruze, do 60 odstotkov vinogradov in do 50 odstotkov sadja. Zaradi suše bodo trgatev na Vipavskem začeli že ta teden. Stanje na severnem Primorskem je tako slabo tudi zato, ker že od leta 2009 ni v uporabi jez Vogršček, ki bi omogočal namakanje. "Če bi bila zemlja vlažna, bi se to poznalo, saj bi si lahko rastline opomogle čez noč," je še pojasnil Bajc.

Na vrsti so občine

Kmetje pričakujejo, da bodo občine začele postopke za priznanje naravne nesreče in da bodo oproščeni plačila dela katastrskega dohodka. Kmetijsko-gozdarska zbornica je sicer že pripravila oceno škode, kjer ugotavljajo, da so prizadete vse kmetijske kulture, posledice pa bodo močno prizadele tudi živinorejce. Med drugim so ugotovili, da je škoda na zelenjadnicah skoraj stoodstotna, kjer jih niso namakali, kmetje pa bodo posledice te suše na travnikih in v vinogradih čutili še v prihodnjih letih.