Foto: Žurnal24 Kolumnisti 19.08.10, david jug, bostjan tacol Finančna pismenost Slovencev je porazna, ugotavljajo strokovnjaki. Pa za takšno ugotovitev ni treba biti strokovnjak. Če problematiko zbanaliziram, to razkrije že pogled v najbližje trgovsko središče. Lov na pike in točke zvestobe je pomembnejši kot dejstvo, da bo morda nakup izdelka (ki ga kupec po vsej verjetnosti ne potrebuje, a ker je v akciji, se ga kakopak izplača kupiti) pripomogel k minusu na bančnem računu.

Izkoriščanje

Finančni analfabetizem ljudi seveda s pridom izkorišča tudi zavarovalniška industrija. Do leta 2008, ko se je delniški balon napihoval, so naložbena zavarovanja prodajali za suho zlato. Agenti vam bodo pač poskušali prodati zavarovanje, s katerim bodo največ zaslužili, ne tistega, ki vam najbolj ustreza. Podrobnosti pa bodo seveda skrili v drobni tisk, ki ga praktično nihče ne bere. Zgodba je podobna pri bankirjih; spomnite se le na kredite v švicarskih frankih. V času debelih krav je bilo takšno posojilo ugodno, a bankirji o valutnem tveganju – torej o nevarnosti, da se vrednost franka dvigne – niso govorili na glas. Danes niso redki primeri, ko imajo ljudje po več letih odplačevanja posojila glavnico enako, če ne celo višjo kot v izhodišču, obrok pa za petino višji.

S finančnim izobraževanjem je treba začeti v zgodnjem otroštvu – s šparovcem, če želite. Nadaljevati bi se moralo v šoli, a ga je v učnih načrtih le za vzorec. Država, kot kaže, raje vidi, da šola vzgoji popolnega potrošnika, ki ga bodo takšni ali drugačni trgovci lahko “lupili”, kot da bi imela opravka s finančno pismenimi državljani.