Poljskim raziskovalcem je uspelo rešiti nekaj stoletij dolg misterij. Indentificirali so ostanke astronoma Nikolaja Kopernika s primerjavo DNK z okostja in njegovih las in s skoraj stoodstotno gotovostjo potrdili, da gre za njegovo okostje.

Odkritje je potrdilo dolgoletne polemike o zadnjem počivališču astronoma, duhovnika, matematika in zdravnika, ki je odkril, da je središče sončnega sistema Sonce in ne Zemlja. Arheologi so našli okostje na severovzhodu Poljske v katedrali Frombork, kjer je Kopernik živel in delal. Poleg oltarja v katedrali so izkopali lobanjo in delne ostanke moškega, starega okoli sedemdeset let, prav toliko, kolikor je bil star Kopernik, ko je umrl.

Vodja arheologov Jerzy Gassowski je povedal, da je forenzična obrazna rekonstrukcija lobanje pokazala presenetljivo podobnost s portretom očeta moderne astronomije. Znanstveniki so nato primerjali DNK zoba in stegnenice z dvema pramenoma las, ki so ju našli v knjigi, ki je bila njegova last. Knjigo zdaj hranijo na švedski univerzi v Uppsali. Rekonstruirana podoba prikazuje zlomljen nos in druge poteze, ki so podobne tisti na portretu, med drugim ureznina nad levim očesom, ki se ujema z brazgotino, ki je prikazana na portretu.

Kopernik, ki je umrl leta 1543, je zaslužen za ključno odkritje, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Njegov zadnji počitek je bil v katedrali, kjer je delal kot kanonik, vendar njegov grob ni bil jasno označen. Njegovo zadnje delo so objavili eno leto po njegovi smrti, njegove ideje pa so zamajale sveto pismo, Cerkev in pretekle teorije ter posledično vplivale na mislece, kot so bili Galileo, Descartes in Newton.