Janša je na današnji novinarski konferenci med nepravilnostmi nedeljskih državnozborskih volitev naštel tudi neažurirane volilne imenike. "Pozive na volitve so dobivali ljudje, ki so mrtvi," je povedal.

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki pripravlja volilne imenike, so za STA pojasnili, da se to lahko zgodi, in sicer če smrt državljana, ki je prebival in umrl v tujini, ni bila sporočena upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Posledično smrt ni bila vnesena v matični register, zato se njegovi podatki še vedno vodijo v evidenci volilne pravice.

Foto: Saša Despot Kristina Hacin, Romana Tomc, Janez Janša Janša je namreč na novinarski konferenci navedel ime in priimek konkretnega volivca, ki je mrtev že več let in je dobil vabilo na volitve. Vendar pa gre, kot kaže, za zamejca z italijanske strani meje.

V evidenco volilne pravice so po uradni dolžnosti vpisani vsi državljani z njihovimi osebnimi podatki, kot izhajajo iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva, ki sta vira za evidenco volilne pravice, s katerima se evidenca volilne pravice tudi povezuje.

Osebni podatki volivcev se namreč pridobivajo neposredno iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Obveznost sprememb osebnih podatkov, kot so vpis spremembe osebnega imena, smrti ali spremembe prebivališča, pa določata zakon o matičnem registru in zakon o prijavi prebivališča, kar zagotavlja, da so v evidenci volilne pravice podatki ažurni.

Vpis smrti v matični register ureja zakon o matičnem registru, ki določa, kdo mora prijaviti smrt, ki se zgodi na območju Slovenije, in rok za njeno prijavo. Smrt se mora prijaviti v dveh dneh oziroma prvi delovni dan po poteku tega roka. Kadar državljan umre v tujini, pa se smrt vpiše v matični register na podlagi izpiska o smrti pristojnega tujega organa, če tega ni mogoče pridobiti, pa na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu.

Foto: Saša Despot parlamentarne volitve 2026 Zakon o evidenci volilne pravice pa dodatno določa tudi, da mora državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zaradi zagotovitve točnosti podatkov v evidenci volilne pravice upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov, med katere sodi tudi sprememba naslova stalnega prebivališča. Smrt morajo sporočiti svojci oziroma osebe, s katerimi je umrli živel v tujini.

Na ministrstvu so dodali, da se točnost podatkov, ki so vpisani v volilne imenike, dodatno zagotavlja z institutom elektronske razgrnitve. Volilni imeniki se namreč prvič sestavijo najkasneje 20 dni po razpisu volitev ter so namenjeni pregledu pravilnosti. Drugič se volilni imeniki sestavijo za glasovanje, in sicer na podlagi podatkov o volivcih v evidenci volilne pravice 15 dni pred glasovanjem.

Sestava volilnega imenika je zelo pomembna tudi pri referendumih, zlasti pri zakonodajnih, kjer velja zavrnilni kvorum. Zato jih takrat ministrstvo za notranje zadeve mora ažurirati po glasovanju. Zadnji tak referendum je bil novembra lani, in sicer o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na ministrstvu so pojasnili, da pri referendumih volilno gradivo v tujino državna volilna komisija pošlje na podlagi zahteve volivca, medtem ko pri volitvah v državni zbor gradivo volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, pošljejo po uradni dolžnosti.

Zato je bilo tokrat lahko volilno gradivo za glasovanje na volitvah naslovljeno tudi na volivca s stalnim naslovom v tujini, čigar smrt ni bila sporočena pristojnim organom. Njegovi podatki pa so bili zabeleženi tudi v posebnem volilnem imeniku.

dezurni@styria-media.si