“Še vedno nismo pristopili k sanaciji, ozon pa negativne posledice kontaminiranih prašnih delcev PM10 le še poslabša. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja v Sloveniji,” navaja Boris Šuštar, predstavnik Civilnih iniciativ (CI) Celja, ki je skupaj s člani mednarodne organizacije Alpe Adria Green (AAG) predstavil najnovejše izsledke ekološke patrulje. Učinkovit ukrep proti prašenju naj bi bilo mokro čiščenje stanovanj, cest in tudi fasad.

Posledice čez čas
“Stanje v Celju je katastrofalno, področje stare cinkarne pa je kot Černobil,” ponazarja predsednik AAG Vojko Bernard. To naj bi dokazovali tudi študije in mnenja strokovnjakov. “Teh stvari ne zaznavamo čez noč; da nekaj ni v redu, se pokaže šele skozi daljše obdobje,” meni Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan. Dodaja, da ima Celje zdaj priložnost dobiti evropski denar, saj se po onesnaženosti uvršča tik za Mežico. “Podatki dokazujejo, da je umrljivost za rakom v Celju večja, najpogostejša pa so obolenja dihal,” opozarja Šuštar. Ob tem pa ne navaja, kako so te podatke dobili.

Minister ve
“Minister Dorijan Marušič je seznanjen s problematiko onesnaženja Celjske kotline in se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki CI,” so sporočili z ministrstva za zdravje, kamor smo naslovili vprašanji, ali so seznanjeni s podatki o onesnaženosti in ali bodo pristopili k sanaciji. Mnogi, tudi lokalna skupnost, namreč dvomijo o verodostojnosti navedb članov AAG in CI, ki naj bi le zastraševale ljudi. Sicer pa strokovnjaki pripravljajo strokovne podlage, ki bodo osnova za oblikovanje zakona o sanaciji, ki bo v pomoč tudi drugim degradiranim okoljem v Sloveniji.