28. september je bil v Sofiji leta 2002 izbran za dan pravice vedeti in simbolizira globalno gibanje, usmerjeno k transparentnemu delovanju javnega sektorja. Odprto delovanje naj za javni sektor pomeni dolžnost, za vsakega posameznika pa pravico, da si pridobi informacije javnega značaja brez izkazovanja pravnega interesa. Namen te pravice je doseči čim boljšo informiranost o zadevah splošnega in javnega pomena, sporoča informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Pirčeva ugotavlja, da je Slovenija na dobri poti do uresničitve ciljev, ki si jih je zastavila s sprejemom zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003, in da bodo ti principi postali del običajne prakse. Kljub temu pa opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Organi javnega sektorja so premalo samoiniciativni, tako da nimajo svojih spletnih strani, na katerih bi bile najpomembnejše informacije prosto dostopne. Prav tako nimajo katalogov informacij javnega značaja, ki bi omogočali takojšen pregled seznama vseh informacij, s katerimi določen organ razpolaga.

Bomo v prihodnosti vedeli še manj?
Informacijska pooblaščenka je zaskrbljena tudi zaradi morebitnega omejevanja pravice vedeti v prihodnosti. Ob pripravi predlogov zakonov se namreč pogosto opazijo poskusi, da bi se zaradi občutljivosti posameznih področnih informacij dodajale nove izjeme od prosto dostopnih informacij. S tem se posega in ruši vzpostavljen sistem transparentnosti in preglednosti nad izjemami, spregleda pa se smisel transparentnega delovanja.
Ob svetovnem dnevu pravice vedeti, ki se letos praznuje petič zaporedoma, bodo potekale številne dejavnosti, s katerimi naj bi dvignili družbeno zavest o pomenu te pravice.