28. september je bil v Sofiji leta 2002 izbran za dan pravice vedeti in simbolizira globalno
gibanje, usmerjeno k transparentnemu delovanju javnega sektorja. Odprto delovanje naj za javni
sektor pomeni dolžnost, za vsakega posameznika pa pravico, da si pridobi informacije javnega
značaja brez izkazovanja pravnega interesa. Namen te pravice je doseči čim boljšo informiranost o
zadevah splošnega in javnega pomena, sporoča informacijska pooblaščenka
Nataša Pirc Musar.
Pirčeva ugotavlja, da je Slovenija na dobri poti do uresničitve ciljev, ki si jih je
zastavila s sprejemom zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003, in da bodo ti
principi postali del običajne prakse. Kljub temu pa opozarja na nekatere pomanjkljivosti. Organi
javnega sektorja so premalo samoiniciativni, tako da nimajo svojih spletnih strani, na katerih bi
bile najpomembnejše informacije prosto dostopne. Prav tako nimajo katalogov informacij javnega
značaja, ki bi omogočali takojšen pregled seznama vseh informacij, s katerimi določen organ
razpolaga.
Bomo v prihodnosti vedeli še manj?
Informacijska pooblaščenka je zaskrbljena tudi zaradi morebitnega omejevanja pravice
vedeti v prihodnosti. Ob pripravi predlogov zakonov se namreč pogosto opazijo poskusi, da bi se
zaradi občutljivosti posameznih področnih informacij dodajale nove izjeme od prosto dostopnih
informacij. S tem se posega in ruši vzpostavljen sistem transparentnosti in preglednosti nad
izjemami, spregleda pa se smisel transparentnega delovanja.
Ob svetovnem dnevu pravice vedeti, ki se letos praznuje petič zaporedoma, bodo potekale
številne dejavnosti, s katerimi naj bi dvignili družbeno zavest o pomenu te pravice.
Pravico imamo vedeti
Pirc Musarjeva opozarja, da organi javnega sektorja prepogosto ne odgovorijo na zahteve za dostop do informacij v zakonitem roku in da pride do pojava t. i. molka organa.