Pogosto se pri podobnih knjigah zgodi, da jih pišejo navdušeni športniki, ki pozabljajo na pravni okvir, ali pa "zadrti" pravniki, ki menijo, da naj se tudi športno področje ostro pravno uredi. Dr. Marko Ilešič

Pri GV Založbi je izšla knjiga Šport in pravo , ki v slovenskem prostoru poseže na novo, do sedaj močno podhranjeno področje. Prvenec na 407 straneh namreč odpira tematiko prava v športu, zajema pa vsa najpomembnejša vsebinska vprašanja o športnih pravnih zadevah. Knjigo je uredila dr. Vesna Bergant Rakočevič , k sodelovanju pa je povabila vrhunske pravnike in strokovnjake, ki so tako ali drugače že dolga leta povezani s športom.

Dr. Marko Ilešič , nekdanji vodja slovenskih olimpijskih reprezentanc in sodnik Sodišča evropskih skupnosti je v prvem poglavju predstavil družbene in pravne vidike športa. Šport v pravu EU so obširno predelali dr. Peter Ilc , redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti in arbiter Arbitražnega sodišča za šport v Lozani, dr. Klemen Podobnik , docent z iste fakultete, in Ana Vlahek , asistenka na pravu. Odvetnik magister Jure Levovnik se je lotil osebnostnih pravic športnikov, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Tone Jagodic pa sponzorstva v športu. Docent na pravni fakulteti dr. Damjan Možina se je ukvarjal z odškodninsko odgovornostjo za poškodbe pri športu, medtem ko je magistra Maja Gornik , vodja zavarovalnopravnih zadev na Zavarovalnici Triglav, razkrila nov pogled na razreševanje sporov v športu.

Urednica je ponosno povedala, da je njihova knjiga prva s tovrstno tematiko na slovenskih tleh. © Nina Kokalj

Urednica Bergant Rakočevićeva, ki je v knjigi predstavila medijske pravice in vse bolj aktualni doping, je poudarila: "V tujini je tovrstne literature precej. Za nas je bil izziv, da po najboljših tujih zgledih pripravimo prvo slovensko knjigo s tega področja. Namenjena je predvsem pravnikom, ki na različne načine sodelujejo pri športnih prireditvah, s športniki, medijskimi hišami ter sodelujejo tudi v vse bolj razširjenih sporih v športu, ki se vse pogosteje rešujejo pred rednimi sodišči in ne znotraj športnih organizacij."

Dr. Ilešič je navrgel nekaj anekdot in odprl vprašanja temeljnih dilem prava v športu: "Še pred nekaj desetletji je bilo povsem legitimno stališče, da redna državna sodišča nimajo ničesar opraviti v športu kot avtonomnemu izseku družbe. Sedaj je povsem jasno dejstvo, da mora biti šport urejen po splošno pravnih načelih. Prav ohranjanje avtonomnosti športa in obenem njegovo temeljenje na splošnih pravnih normah je eden glavnih izzivov sedanjosti."

Dr. Klemen Podobnik je v knjigi predstavil pomen športa v Evropski uniji. © Nina Kokalj

Pravna vprašanja na prihajajočih olimpijskih igrah
Ob predstavitvi knjige pa je potekala tudi okrogla miza glede aktualne teme o pravicah športnikov na olimpijskih igrah. Omenjene sodelujoče je s svojimi provokativnimi vprašanji izzival Igor Bergant . Po živahni razpravi so skupaj prišli do ugotovitve, da Olimpijska listina Mednarodnega olimpijskega komiteja prepoveduje praktično vse vrste propagande, tako na ekonomskem kot tudi na družbenem področju, medtem ko ustno izražanje mnenj in stališč ni prepovedano. Če športnik krši te prepovedi, mu grozi izključitev iz OI. Te so sicer edini športni dogodek, kjer ni nobenih drugih oglaševalcev razen pokroviteljev MOK.

Tone Jagodic se je dotaknil vprašanja zaščite simbolov in drugih znakov MOK, OKS in OI. Dejal je, da se lahko prav v Pekingu primeri, da bodo morali posebne arbitraže ali hitra razsodišča razsojati o spornih vprašanjih in odločitve sprejeti še med OI. Peter Grilc pa je opisal način delovanja CAS: "Hitra sodišča ali arbitraže CAS ne gre za povezovati s sodišči iz naše zgodovine, saj je ne glede na hitrost posameznih postopkov pomembno varovanje vseh procesnih pravic udeleženih in tudi načelo uravnoteženja."

Sodelujoči pa so zaskrbljeni tudi glede nasilja v športu ter zavarovanja otrok in mladine, kjer gre za zapletena vprašanja. Ni namreč vedno jasno, ali mora športnik v resnici delati tako, kot zahteva trener, ali pa gre za partnerski odnos.