Pravoslavna cerkev danes praznuje božič, praznik Kristusovega rojstva, in v ta namen so ob polnoči
tudi pri nas potekala polnočna bogoslužja v vseh krajih, kjer so pravoslavne župnije, in sicer v
Ljubljani, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Celju, Mariboru in Novem mestu. Pravoslavni kristjani se na
ta družinski praznik pripravljajo šest tednov. Predvečer božiča družine preživijo skupaj na svojih
domovih, zažigajo badnjak – hrastovo poleno in po hiši posujejo slamo, opolnoči pa se
odpravijo k polnočnicam. Po domovih poskušajo ohraniti mir, zbranost in skromnost, da si tako
približajo takratno dogajanje ob rojstvu Jezusa.
Voščilo predsednika |
|
Danilo Türk je voščil pravoslavnim vernikom v Sloveniji, ob tem pa poudaril, da so pripadniki vseh veroizpovedi v naši državi enakopravni, svobodni pri izbiri vere ter spoštovani člani družbe. |
Na božični dan je na vrsti bogoslužje. Na božični dan verniki vstanejo zgodaj in z izvirsko vodo zamesijo božični kruh, imenovan česnica, v katerega se običajno vmesi srebrn ali zlat kovanec, pa tudi košček badnjaka, zrno koruze in pšenice.
Med obedom se lomi božični kruh in razdeli med družinske člane. Na praznični mizi se tako po
večini znajdejo posvečeni kruh, odojek, pečenica in pečeno jagnje.
|
|
|
Polnočnico v Moskvi je vodil metropolit Kiril. © AP
|
Praznovanje Kristusovega rojstva po Evropi
V Moskvi je polnočnico vodil metropolit Kiril, ki po smrti patriarha Alekseja II. vodi Rusko pravoslavno cerkev. Ta je pred božičem pozvala prebivalce, naj bodo v času gospodarske krize drug drugemu v oporo. Polnočno bogoslužje v Beogradu je vodil patriarh Srbske pravoslavne cerkve, Pavle. Pravoslavne cerkve so razširjene predvsem v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi ter v vzhodnem Sredozemlju, po številu vernikov pa so največje pravoslavne cerkve v Rusiji, Romuniji, Grčiji in Srbiji.