Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz je pojasnila, da je bila organizacija Tigr prvo protifašistično odporniško gibanje. Po njenem mnenju je imela neprecenljivo vlogo pri poznejšem osvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno. "To ni bilo zgolj pasivno, temveč tudi bojevito protifašistično gibanje," je še povedala.

Kacin-Wohinčeva je poudarila, da je bila organizacija zgolj ena od mnogih struj odpora primorskih Slovencev proti fašizmu in Italiji nasploh. "Za zamolčevanje vloge tigrovcev v bližnji preteklosti niso bili krivi zgodovinarji, temveč politiki," je še povedala.

Nastanek narodnoobrambne organizacije Tigr je povzročila italijanska nasilna raznarodovalna politika nad primorskimi Slovenci. Ti so namreč po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske prišli pod Kraljevino Italijo. V njej so bili izpostavljeni pritisku nasilnega italijaniziranja, ki se je še okrepil, ko so oblast prevzeli fašiti.

Temelji organizacije so bili zasnovani na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev sredi septembra 1927 na Nanosu. Ime je organizacija dobila po začetnicah mest Trst, Istra, Gorica in Reka (Tigr).

Prvi spopad z okupatorji že maja 1941
Med drugo svetovno vojno so se pripadniki organizacije zapletli tudi v prvi oboroženi spopad z okupatorji. Tako se je že 13. maja 1941 skupina tigrovcev na Mali gori nad Ribnico spopadla z italijansko patruljo. Mnogi tigrovci so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanskim vrstam. Drugi, vključno z neuradnim vodjem organizacije Albertom Rejcem, pa so sodelovanje v odporniškem gibanju pod vodstvom komunistov zavrnili.

Tigrovci med žrtvami KP
Osvobodilna fronta nikoli ni priznala organizacije Tigr kot posebne skupine, vodstvo komunistične partije pa je nekatere tigrovce likvidiralo že v času vojne. Preživeli tigrovci so bili po drugi vojni potisnjeni na rob političnega in družbenega življenja, bili pa so tudi pod stalnim nadzorom tajne službe.

Zvečer bo v Sežani slovesna akademija ob 80. obletnici ustanovitve te primorske narodnoobrambne organizacije, na kateri bosta slavnostna govornika pisatelj Boris Pahor in predsednik vlade Janez Janša.