Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane, objava v L'Espressu pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.

Težave odnesle nadškofa

Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je razkril L' Espresso. Finančne težave, verjetno tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil. Namesto njega je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.

Kesanje ja, kaj pa sankcije?

Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.

Blokirani računi

Pred dnevi se je izkazalo tudi, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih nepremičnin.

Dejstvo pa je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili.
Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar. Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb.

Danes so mali delničarji prepričani, da se posamezni akterji niso želeli pogajati temveč zgolj vzeti tisto, kar se jim je zdelo, da jim pripada. Društvo MDS je večkrat izrazilo kritiko zoper banke upnice, posebej največje NLB, del krivde pa gre po njihovem mnenju pripisati tudi predstavnikom Zvonov in cerkve. Trenutno razmišljajo o vložitvi odškodninskih tožb zoper vodstvo in nadzornike obeh Zvonov.