Prodaja. “Logično je, da se poraba mesa drobnice počasi povečuje in da smo s pol kile na prebivalca v 20 letih prišli na nekaj čez kilo. Imamo pa še vedno najnižjo porabo v EU,” pravi Marjana Cvirn iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.

Po podatkih republiškega statističnega urada se je količina ovčjega mesa v predelovalnih obratih marca povečala za 46 odstotkov glede na isto obdobje lani. Meso drobnice, predvsem jagnjetina, je po njenih besedah v skladu s smernicami zdrave in naravno pridelane hrane. “Gre za ekstenzivno rejo, kar pomeni, da se živali prosto pasejo,” pojasnjuje.

Gostilne in revije

Poraba mesa drobnice se je po besedah Cvirnove zelo zmanjšala po drugi svetovni vojni, saj je imelo pridih “hrane za reveže”. Nekateri pa imajo pred tem mesom neutemeljene predsodke še danes, češ da ima specifičen vonj. V 90. letih prejšnjega stoletja je k oživljanju ovčereje veliko pripomogel Franc Zagožen, ki je javnosti sicer bolj poznan kot politik. “V zadnjem času k popularizaciji jagnjetine veliko pripomorejo tudi napredni gostinci in številni recepti, ki so objavljeni v revijah,” pripoveduje sogovornica.

Tradicionalna dejavnost

Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je ena do okolja najbolj prijaznih oblik živinoreje. V Sloveniji imamo tudi pet avtohtonih pasem, in sicer jezersko-solčavsko ovco in belokranjsko pramenko (mesni pasmi), istrijanko in bovško ovco (mlečni pasmi) ter drežniško kozo.