Iz zanikrnega skladišča nekje bogu za hrbtom je izginilo orožje, s katerim so bili izvedeni teroristični napadi v Veliki Britaniji, ali če gremo bližje, so z njim ropali oklepnike za prevoz denarja na Hrvaškem, raketirana pa je bila tudi hiša policijskega komandirja v Ljutomeru. Svet je majhen in če pri nas morda res (še) nimamo teroristov, imamo precej norcev, ki plačujejo račune z orožjem. Kar seveda ne bi bilo nič pretresljivega, če ne bi to ležalo nekje bogu za hrbtom v slabo varovanih skladiščih, za katere je odgovorna država. Absurdno je, da ministrstvo nima nobene evidence, kakšno orožje je bilo shranjeno v Povhovi jami. Še bolj pa, da je bila ta občasno varovana. Kot kakšna trgovinica z bomboni.  

Afere. V državi, v kateri ministri lažejo in vsake toliko izgine arzenal orožja, se, žal, ne moremo počutiti varne. Gregor Golobič bo zaradi laži verjetno odstopil, a vendar se ta njegov greh s stališča naše osebne varnosti, ne zgolj zaupanja v institucije, ne more primerjati s tem, da nek norec teka po državi z zoljami in armbrusti. Čigava glava bo padla zaradi tega?  Verjetno nobena. Pri vseh orožarskih aferah, ki so gradile to državo, se je krivda nekako kolektivizirala. Tako pri prodaji orožja Hrvatom, kraji iz postojnske vojašnice kot Patrii ...

Ministrstvo se verjetno ni hotelo blamirati pred svetom in javiti sosednjim državam, da je izginilo neko orožje, ki ga nimajo v evidenci. Tudi zato je majhen svet manj varen in vsakič, ko bo v njem počilo, bi moralo zaboleti odgovorne za varovanje orožja v Povhovi jami. Še prej pa bi morala pasti kakšna glava.