Alberto Cione, paleontolog iz argentinskega muzeja La Plata, je dokaze o megapiranhi paranensis s tremi nenavadno velikimi in ostrimi zobmi prvič opazil v svoji zbirki v 80. letih prejšnjega stoletja. Fosili so bili odkriti pol stoletja prej na obrežju reke na severovzhodu Argentine. Cione in njegovi kolegi so prepričani, da megapiranhe predstavljajo evolucionarni most med današnjimi piranhami in njihovimi sorodnicami, ribami pacu, ki se prehranjujejo z rastlinami.

Današnje piranhe imajo zobe urejene v enem nizu, ribe pacu pa v dveh nizih. Osemcentimetrska fosilna čeljust megapiranhe pa kaže, da so imele prednice piranh zobe urejene cikcakasto, torej naj bi bile v evolucijski verigi med ribami pacu in piranhami, so znanstveniki zapisali v študiji, ki je bila junija letos objavljena v reviji Paleontologija vretenčarjev.

Znanstvenike pa bega še eno odkritje. "Fosili so imeli sedem zob, sodobne piranhe jih imajo šest. Se je sedmi zob sčasoma preprosto izgubil ali pa sta se dva zoba združila? Tega preprosto ne vemo," pravi soavtor omenjene študije Wasila Dahdul, evolucionarni biolog z univerze Severna Dakota.

Kljub strašljivemu slovesu, ki ga imajo sodobne piranhe, te redko zrastejo več kot 30 centimetrov in le redko napadejo človeka. Nihče ne ve, s čim so se prehranjevale megapiranhe, znanstveniki pa domnevajo, da je bila njihova prehrana raznolika.