V nadaljevanju preberite:

• Kandidatka za ministrico Monika Kirbiš Rojs se je predstavila pristojnemu odboru DZ.
• Izpostavila je slabo črpanje evropskih sredstev.
• Pravi, da nam grozi izguba evropskega denarja.
• Želi se decentralizacijo, podpira delo od doma.

Monika Kirbiš Rojs se je danes predstavila članom pristojnega odbora državnega zbora kot kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. V predstavitvi je poudarila svoje več kot dve desetletji dolge izkušnje na področju evropske kohezijske politike, regionalnega razvoja in lokalne samouprave ter napovedala, da bi se v primeru potrditve na ministrstvu dela lotila že prihodnji teden.

"Na ministrstvo grem petič, tako da ljudi tam poznam, ekipo poznam," je dejala. Ob tem je opozorila, da je v zadnjih letih del izkušenih kadrov ministrstvo zapustil. 

Izpostavila je tudi, da jo najbolj skrbi to, kaj ima ministrstvo v proračunu v obdobju od 2027 do 2030.

Skrbi jo črpanje evropskih sredstev

V svoji predstavitvi je veliko besede namenila stanju na področju evropske kohezijske politike. Kandidatka je negirala ocene, da je Slovenija pri črpanju evropskih sredstev izjemno uspešna. "Na enem zadnjih nastopov tukaj v parlamentu je minister za finance rekel, da smo pri črpanju sredstev izjemno uspešni. A smo res?" je podrčtala kandidatka za ministrico.  Po njenih besedah podatki Evropske komisije kažejo, da je Slovenija pri črpanju sredstev iz finančne perspektive 2021–2027 šele na 20. mestu med državami članicami EU.

Izpostavila je, da ima Slovenija za to obdobje na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Do sredine maja je bilo izdanih odločitev o podpori za 2,1 milijarde evrov oziroma 68 odstotkov sredstev, podpisanih pogodb za 1,5 milijarde evrov oziroma 47 odstotkov, dejanska izplačila pa znašajo le 14 odstotkov oziroma 446 milijonov evrov.

Kot posebej problematične je navedla resorje, kjer je realizacija najnižja, med drugim ministrstva za solidarno prihodnost, okolje, energijo, pravosodje, kulturo in digitalno preobrazbo.

Grozi izguba evropskega denarja

Kirbiš Rojs je opozorila, da mora država letos doseči pomembne mejnike, sicer bo del evropskih sredstev izgubljen. Pri skladu za pravični prehod mora Slovenija po njenih besedah do konca oktobra certificirati še 39 milijonov evrov, pri kohezijski politiki pa do konca leta še 452 milijonov evrov.

"Moja prva naloga je, da se ta sredstva ne izgubijo," je poudarila. Še večjo težavo vidi v prihodnjih letih. Opozorila je, da za leto 2027 po njenih informacijah ni dovolj zagotovljenih pravic porabe, zato nekateri projekti kljub izdanim odločitvam o podpori stojijo.

Po njenem izračunu se Slovenija zaradi premalo načrtovanih sredstev v prihodnjih proračunih "pravzaprav že sedaj odpoveduje 218 milijonom evrov".

Kritična do birokracije

Kandidatka je bila kritična tudi do administrativnih postopkov. "Župani in podjetja ne rabijo novih obrazcev in nove regulative, ampak pričakujejo, da smo korektni in hitri," je dejala.

Po njenem mnenju Slovenija pogosto sama ustvarja dodatne ovire, saj evropska pravila nadgrajuje z zahtevnejšimi domačimi predpisi. Napovedala je pregled zakonodaje na področju urejanja prostora, varstva okolja, financiranja občin in javnih financ.

Med ukrepi je omenila tudi uvedbo enotnega elektronskega portala za prijavo evropskih projektov po vzoru Evropske komisije.

Več pristojnosti za regije

Kirbiš Rojs zagovarja večjo decentralizacijo upravljanja evropskih sredstev. Del sredstev bi po njenem mnenju morali prenesti na regionalno raven. Prepričana je tudi, da bi Slovenija z uvedbo pokrajin lažje in učinkoviteje črpala evropska sredstva ter bila bolj primerljiva s sosednjimi državami.

Kot primer neučinkovitosti obstoječega sistema je navedla Pomurski vodovod, kjer je po njenih besedah trajalo deset let, da je projekt prišel do odločitve o podpori.

Za decentralizacijo tudi delo od doma

V zadnjem delu predstavitve se je Kirbiš Rojs dotaknila še lokalne samouprave, regionalnega razvoja in decentralizacije države. Ponovno se je zavzela za ustanovitev pokrajin, ki jih vidi kot ključen instrument za bolj uravnotežen razvoj Slovenije in učinkovitejše izvajanje razvojnih politik.

Dokler pokrajine ne bodo ustanovljene, zagovarja prenos nekaterih državnih institucij iz Ljubljane v druge dele države. Napovedala je tudi, da naj bi bil sedež ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Mariboru.

Pri organizaciji dela v javni upravi podpira večjo fleksibilnost, vključno z delom od doma tam, kjer je to mogoče. Po njenem mnenju bi lahko prav prilagodljivejši načini dela vsaj deloma zmanjšali vsakodnevne prometne obremenitve. "Na javni potniški promet vam odkrito moram reči, da se ne bi zanašala, zaradi tega, ker deluje kot deluje. Če pa bi imela garancijo, da prideš iz Maribora do Ljubljane v eni uri, pa bi z veseljem uporabljala potniški promet. Ampak trenutno se ljudje pač na javni potniški promet ne morejo zanašati," je bila jasna kandidatka za ministrico. 

Predstavitev je zaključila z zagotovilom, da ne želi obljubljati čudežev, lahko pa obljubi "korektno, transparentno in strokovno delo" ter odprt dialog z občinami, gospodarstvom in drugimi uporabniki evropskih sredstev.

Kdo je Monika Kirbiš Rojs?

V uvodnem delu predstavitve je kandidatka izpostavila, da ima 23 let izkušenj na področjih, ki jih bo pokrivalo ministrstvo. Delala je na ministrstvu za finance, v Novi Ljubljanski banki, v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, na Mestni občini Maribor in Občini Slovenska Bistrica.

Trikrat je bila državna sekretarka za področje kohezijske politike, v času epidemije covida-19 pa je vodila operativno skupino za pripravo načrta za okrevanje in odpornost ter strateških dokumentov za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021–2027.

Trenutno opravlja funkcijo generalne sekretarke Državnega sveta Republike Slovenije.

dezurni@styria-media.si