"V Svobodi menimo, da je to civilizacijski dosežek, in nanj moramo biti ponosni. V sosednji državi so deset let postavljali ta sistem, v Sloveniji se o tem pogovarjamo že 20 let. Ta vlada je to realizirala. Seveda so pri tako velikih sistemih – to je prva večja sprememba v samostojni Sloveniji – tudi težave," je glede vpeljave dolgotrajne oskrbe na včerajšnjem predvolilnem soočenju parlamentarnih strank dejala predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič, poslanka Svobode.

Uvajanje dolgotrajne oskrbe, za katero od julija lani plačujemo prispevek en odstotek bruto plače za zaposlene in delodajalce ter en odstotek neto za upokojence je eden največjih, če ne največji dosežek vladajoče koalicije pod vostvom Roberta Goloba. 

Slovenija Mnogi na boljšem, nekateri pa tudi na slabšem

Dolgotrajna oskrba je zaživela predvsem pri varovancih domov za ostarele, tisti, ki so vključenim, plačujejo le stroške doma, zatika pa se pri tistih, ki še nimajo odločb in oskrbi na domu. SDS in NSi zato zahtevata ustavno presojo.

Slovenija NSi in SDS zahtevata ustavno presojo: Ta prispevek je po njihovem nezakonit

"Reforma dolgotrajne oskrbe je bila sprejeta v času vlade, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka, decembra 2021. Pravice bi morale biti uveljavljene s 1. januarjem 2023. Nižje položnice v domovih – to je eno izmed najlepših upravičenj, ki bi se ga dalo uveljaviti zelo hitro, pa ni bilo tako. Za tri leta so oskrbovance sedanji oblastniki, Svoboda, SD in Levica, prikrajšali za nižje položnice. To so dejstva, gola," pa je v predvolilnem soočenju dejal poslanec SDS Zvone Černač. 

"Ta zakon so najprej zamaknili za leto dni, potem še pretentali večino ljudi na referendumu, da so glasovali za zamik, potem pa poleti 2023 sprejeli nov zakon, s katerim so za tri leta podaljšali uveljavitev, in kot vidite, tista najpomembnejša pravica, oskrba na domu, ne deluje," še pravi Černač in dodaja, da je bilo vloženih več kot 10 tisoč vlog, trenutno pa te oskrbe ne prejema niti 200 upravičencev.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Zvonko Zvone Černač

Svoboda: "Če ga bodo vzeli, bomo prihodnje plačevali le še več"

Pri Svobodi opozarjajo, da je glede uvajanja dolgotrajne oskrbe v javnosti veliko laži in manipulacij. "Državljankam in državljanom svetujem, naj pokličejo klicni center 114, kjer bodo iz prve roke izvedeli resnične informacije. Odkar je bil vzpostavljen, je bilo že 12.000 klicev, zato naj ne nasedajo, predvsem pa naj ne dopustijo, da nam ta civilizacijski dosežek odvzamejo. Ker če nam ga bodo vzeli, bomo plačevali v prihodnje samo še več in starejši bodo prepuščeni sami sebi ter bodo že tako ranljivi ostajali sami, brez pomoči, brez oskrbe," poziva poslana Svobode Kozlovič. "Danes pa se teh 20.000 ljudi, ki so že prejeli odločbe, veseli. Smo veliko na terenu, se z njimi pogovarjamo in nam je prav v veselje, ko nam rečejo, da jim bo zdaj nekaj ostalo celo za vnuke, in to je treba absolutno nadaljevati."

Opozicija enotna: prispevek ukiniti ali zmanjšati

"Takoj ko prevzamemo vajeti, bodo ljudje to oskrbo tudi dobili. Zakaj je nimajo? Ker primanjkuje ljudi, ki bi to oskrbo izvajali. Glede na to, da se pobira denar, oskrbe pa ni, bomo zamrznili prispevek za dolgotrajno oskrbo in ga za upokojence takoj ukinili," pa napoveduje Černač. 

Pri skupni listi NSi-ja, SLS-a, Fokusa Marka Lotriča se strinjajo s SDS, Janez Cigler Kralj tako poudarja, da bi morali nemudoma ukiniti plačevanje "enega odstotka prispevka za upokojence in trikratnega za tiste, ki imajo popoldansko obrt, popoldanski espe, popoldansko dejavnost na kmetiji ali pa sobodajalce".

"Nepravično je, da se danes nekatere storitve plačujejo iz sistema dolgotrajne oskrbe in sistema zdravstvene oskrbe. Zato je po avstrijskem vzoru to treba ločiti. Zdravstveno oskrbo je treba plačevati iz zdravstvenega fonda, tam, kot smo slišali, imamo sedem milijard evrov denarja, po drugi strani pa je treba vse drugo, kar je res prava dolgotrajna oskrba, plačevati iz socialnega fonda," pa pravi Tadej Osterc iz stranke Demokrati. Anžeta Logarja. Ker s prispevkom poberemo več, kot trenutno nudimo, bi ga morali znižati. "Popolnoma nepravično je, da prispevek plačujejo tudi upokojenci. Kar pa je mene najbolj prizadelo, je to, da se dolgotrajna oskrba, prispevek, računa kmečkim ženam. To je nekdo, ki je vse življenje delal na kmetiji, proizvajal hrano, danes pa mu zavod za zdravstveno zavarovanje pošlje položnico na dom, kvartalno za 35 evrov. Spet smo uvedli čakalne vrste – čakalne vrste v dolgotrajni oskrbi. Sistem je treba pripraviti, digitalizirati in potem narediti takšnega, da vsi dobijo tisto, kar plačajo." 

"Dolgotrajna oskrba je civilizacijski dosežek. Poskrbeti moramo, da tako tudi ostane!"

"Dolgotrajna oskrba je civilizacijski dosežek. Poskrbeti moramo, da tako tudi ostane. Socialdemokrati smo že od začetka podpirali ta novi steber socialne zaščite. V veliki meri razbremenjujemo tudi ženske kot neformalne oskrbovalke, hkrati se je dodala možnost, da tudi upokojenci postanejo formalni oskrbovalci," pa je prepričan Branko Gabrovec iz koalicijske SD. "Staramo se, največji problem na tem področju so kadri. Predvsem na področju zdravstvene nege so težave in izzivi, na področju dolgotrajne oskrbe so ti še večji." 

"Ker se varčuje na ljudeh, ni kadra"

"Sam sem se na začetku tega mandata zelo potrudil, se zagrizel v to, da je šel čez parlamentarno proceduro, in danes imajo oskrbovanci v domovih starejših občanov bistveno nižje položnice, kot bi jih imeli sicer, in to je bila edina zares leva, zares solidarna poteza aktualne oblasti," pravi Miha Kordiš, Mi, socialisti!. Pri tem ugotavlja, da noben prispevek ne pomaga, če ni na voljo kadra, ki bi nudil to oskrbo. "Na ljudeh se žal še vedno, kljub vsem pozivom in pobudam, varčuje. In Mi, socialisti! pravimo, da potrebujemo interventni zakon, ki bi plače medicinskih sester, bolničarjev, strežnic in vsega preostalega skrbstvenega osebja interventno dvignil za najmanj 20 odstotkov, drugače se o dolgotrajni oskrbi ne moremo pogovarjati, ne glede na to, ali prispevek je ali prispevka ni." 

Foto: Faccebook

"To, da v isti sobi dva različno plačujeta, se bo v zelo kratkem času z interventnim zakonom rešilo"

"Veliko stvari je treba popraviti, ker je to ogromen sistem, ogromno dela je bilo narejenega, in da bi to zdaj ukinjali, je navaden populizem, zavajanje in strašenje ljudi. Ker potem bomo spet čakali nadaljnjih 20 let, da se bo kaj spremenilo, in ta vlada je bila prva, ki je zagrizla v uvajanje dolgotrajne oskrbe. Ogromno je naredila," je dejala predstavnica Levice in Vesne Biserka Marolt Meden.
Sistem ni popoln, a je 30 tisoč ljudi že deležnih storitev dolgotrajne oskrbe, do konca leta pa jih bo 60 tisoč, anomalije pa se bodo odpravile, pravi Marolt Meden. "To, da v isti sobi dva različno plačujeta, se bo v zelo kratkem času z interventnim zakonom rešilo," napoveduje. 

Pri Prerodu, stranki Vladimirja Prebiliča ocenjujejo, da ima dolgotrajna oskrba trenutno "ozko grlo" na vstopnih točkah, kjer so velikanske zamude. "Če hočemo dolgotrajno oskrbo pognati, moramo najprej ustvariti ustrezne pogoje, da bomo dobili kader. Ustrezni delovni pogoji, stimulativno nagrajevanje, standardi, normativi, navsezadnje potrebujemo tudi standard, koliko je sprejemljiva čakalna doba za dolgotrajno oskrbo," pravi Janez Poklukar.  

Preberite še:  Slovenija Obvezni zdravstveni prispevek od marca še višji, to volivcem obljubljajo zdaj

dezurni@styria-media.si