Prehranska varnost je ena ključnih prednostnih nalog Evropske unije, zlasti v času geopolitičnih napetosti in podnebnih sprememb. Zmožnost Evrope, da proizvede dovolj hrane za lastno prebivalstvo, ni zgolj vprašanje kmetijske politike, ampak ima tudi strateški pomen.
Svetovni dogodki, kot sta vojna v Ukrajini in negotovi odnosi z Rusijo, so pokazali, kako ranljiv je mednarodni trg s hrano. Prekinjene dobavne verige, visoke cene energije in pomanjkanje določenih surovin jasno kažejo, da je samozadostnost EU nepogrešljiva.
Pomen samozadostnosti in lokalne proizvodnje
Samozadostnost pomeni, da je neka regija ali država sposobna proizvesti dovolj osnovnih živil za svoje prebivalstvo. Za EU je to še posebej pomembno, saj tako zmanjšuje svojo odvisnost od tujih trgov in krepi odpornost na geopolitična tveganja ter nihanja cen. Spodbujanje lokalne proizvodnje ohranja delovna mesta v kmetijstvu, krepi podeželska območja in hkrati zmanjšuje obremenitev okolja zaradi dolgih transportnih poti.
Vloga skupne kmetijske politike (SKP) pri zagotavljanju prehranske varnosti
Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije ima ključno vlogo pri spodbujanju prehranske varnosti. S finančnimi spodbudami podpira kmete pri trajnostni proizvodnji hrane, uvajanju inovacij in izboljšanju konkurenčnosti. Z ukrepi za varstvo naravnih virov in podporo medgeneracijskemu prenosu kmetij SKP dolgoročno ohranja vitalnost evropskega kmetijstva.
SKP za obdobje 2023–2027 se osredotoča na krepitev samozadostnosti. Sem sodijo spodbujanje raznolike proizvodnje, širitev ekološkega kmetijstva, zmanjševanje zavržkov hrane ter uporaba novih tehnologij, ki kmetom pomagajo učinkoviteje uporabljati vire. Ti ukrepi povečujejo odpornost kmetij in povečujejo proizvodnjo kakovostne hrane, kar prispeva k prehranski varnosti EU.
Primer dobre prakse: ekološka kmetija Erhatič v Osluševcih
Kmetija Erhatič iz Osluševcev v Slovenski Štajerski že dvanajst let izvaja ekološko rejo nesnic in letno proizvede okoli 700.000 jajc. Blaž Erhatič je kmetijo prevzel kot mladi prevzemnik in s podporo SKP vzpostavil trajnostno in živalim prijazno rejo.
Jajca izvirajo iz lokalne proizvodnje in naravne krme, kar zagotavlja njihovo visoko kakovost ter stabilno preskrbo slovenskega trga. Kmetija med drugim dobavlja tudi lokalnim restavracijam, vrtcem in šolam. S takšnimi kmetijami EU podpira samozadostnost, zmanjšuje uvozno odvisnost in krepi prehransko varnost – kar je še posebej pomembno v času globalnih negotovosti.
Skupna odgovornost in prihodnost prehranske varnosti
Za prehransko varnost pa niso odgovorni le kmetje in politični ukrepi. Tudi potrošniki prispevajo k samozadostni in odporni Evropi z bolj premišljenim nakupovanjem, preprečevanjem zavržkov hrane ter podporo lokalnim proizvajalcem.
Zavezanost prehranski varnosti pomeni manjšo ranljivost za globalne krize, stabilnejše cene hrane in trajnostno ravnanje z naravnimi viri. S SKP in drugimi ukrepi EU oblikuje prihodnost, v kateri bo prehranska varnost zagotovljena za vse generacije – ne glede na izzive podnebnih sprememb ali mednarodne politike.