Klasinc Aškerčevo nagrado prejme za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu.

Klasinc, rojen leta 1946, je bil najprej arhivski strokovni sodelavec v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil med letoma 1973 in 1976 tudi v.d. ravnatelja. Leta 1976 se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor, med letoma 1982 in 1995 je omenjeni arhiv tudi vodil. Nato je do leta 1997 delal na Mestni občini Maribor, kjer je opravljal funkcijo podžupana za družbene dejavnosti, potem pa do upokojitve leta 2007 ponovno v mariborskem arhivu kot znanstveni in arhivski svetnik.

V zgodnjem obdobju se je ob arhivski dejavnosti posvečal zgodovinopisju. Veliko časa je namenil evidentiranju arhivskega gradiva v tujini; eden od rezultatov tovrstnih prizadevanj je bil Vodnik po informativnih pomagalih Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu (1991).

Skoraj četrt stoletja je vodil organizacijski odbor za pripravo in izvedbo posvetovanj z naslovom Sodobni arhivi, ob tem je bil ves čas glavni in odgovorni urednik istoimenske publikacije (1978-2002). Prav tako je že več kot 20 let aktiven v Mednarodnem inštitutu arhivskih znanosti v Mariboru in Trstu (MIAZ); pod njegovim vodstvom je MIAZ organiziral nekaj mednarodno odmevnih arhivskih strokovnih dogodkov.

Na zasebni izobraževalni ustanovi Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor pa je s sodelavci akreditiral študij arhivistike in dokumentologije na drugi stopnji. Leta 2013 so se v študijski program vpisali prvi študenti, sam pa je postal predstojnik katedre.

Preberite še:

 - Država bo za arhive namenila štiri milijone

Vrhunec pa razstava

Nared priznanje prejme za vodenje projekta slovenskih arhivov Arhivi - zakladnice spomina. Vrhunec projekta predstavlja razstava, ki je bila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, po zaprtju v muzeju pa živi naprej kot potujoča razstava, ki v skromnejši obliki gostuje v soorganizaciji partnerskih arhivov po Sloveniji.

Razstava po prepričanju komisije za nagrade postavlja mejnik tako v kakovosti kot tudi razsežnosti predstavljanja arhivske kulturne dediščine na Slovenskem in predstavlja izbor najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki ga hranijo osrednji državni, regionalni in cerkveni arhivi.

Nared je od 1998 zaposlen v Arhivu RS, kjer je bil skrbnik za arhivske fonde najstarejših (samo)upravnih organov in nekatere tematske zbirke, v zadnjih letih je namestnik direktorja. Poleg znanstvene monografije Dežela - knez - stanovi (2009) je med drugim objavil okrog 20 znanstvenih razprav. Od leta 2011 dalje je vodil ekipo projekta Arhivi - zakladnice spomina, pri katerem je sodelovalo deset slovenskih arhivov.

Aškerčevo nagrado in priznanje za obdobje 2015-2016 bodo dobitnikoma izročili v torek, 18. oktobra, na opoldanski slovesnosti v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše.

Arhivsko društvo Slovenije Aškerčevo nagrado in priznanje podeljuje od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra, oziroma v tednu okoli navedenega datuma.