"Napočil je čas, da molk glede izbrisa prekineta tudi država in jaz kot njen predsednik," je na današnji slovesnosti ob 30. obletnici izbrisa oseb iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, dejal predsednik države Borut Pahor. "Spoštovani izbrisani, sprejmite prosim moje opravičilo in opravičilo države zaradineustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje," je nadaljeval Pahor. 

"Danes za izbris prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin," je dejal Pahor. Od izbrisa, ko je država iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, pripadnikov preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva, ter jih prenesla v t. i. pasivno evidenco, danes mineva 30 let. Izbrisani so s tem izgubili praktično vse pravice.

Izbrisani so nato dolga leta dokazovali, da je bil izbris nezakonit, a jim politika ni prisluhnila. To je šele leta 1999 in 2003 ugotovilo ustavno sodišče, ki je s tem postavilo tudi temelje za zakonsko urejanje tega vprašanja.

"Obžalujem, da ste na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo, tudi po sprejetih odločitvah sodišč. Dobro se zavedam, da so ukrepi opravili le del poti, ki bi jo morali, in da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa. Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Nikakor ne," je dejal Pahor.

Poleg odškodninske odgovornosti države, ki jo je po neuspešnih tožbah na slovenskih sodiščih potrdilo šele Evropsko sodišče za človekove pravice, so si ves čas prizadevali tudi, da bi se jim država uradno opravičila za izbris. Leta 2010 sta opravičilo ob sprejemu novele zakona o urejanju statusa izbrisanih izrekla tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in tedanji predsednik DZ Pavel Gantar, ob 25. obletnici izbrisa pa še takratni predsednik DZ Milan Brglez. A opravičila niso bila zapisana v nobenem uradnem državnem dokumentu.