Prenova (starih) reform

Foto: Žurnal24
Foto: Žurnal24 main
Pahorjevi zakoni. Šušteršič, Gantar in Vizjak se spogledujejo z rešitvami predhodnikov. Socialni partnerji. Od vlade pričakujejo, da že čez en mesec začne pogajanja o novi pokojninski reformi.
Oglej si celoten članek

Niti predstavniki sindikatov niti predstavniki delodajalcev v tem, da nova vlada za osnovo pokojninske reforme vzame kar na referendumu padli zakon in ga uskladi s socialnimi partnerji, ne vidijo nič nesprejemljivega.

“Smer je prava, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bi tak zakon podprla,” pravi predsednik GZS Samo Hribar Milič. Da v Svetlikovem pokojninskem zakonu “ni bilo vse slabo”, meni tudi sindikalist Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in član ekonomsko-socialnega sveta. A stališča o tem, kaj je treba korigirati, se precej razlikujejo.

Bolj ostro ali bolj mehko

“Že ob pogajanjih s Svetlikom smo opozarjali, da se starostna meja za upokojevanje dviguje prepočasi, in to bomo ponovili ter postregli z argumenti. Vsako leto gre iz proračuna v pokojninsko blagajno milijarda evrov, obremenitve davkoplačevalcev pa so zelo različne; številni espeji v pokojninsko blagajno plačujejo zelo malo. Tudi pri Šušteršiču bodo glede na nove makroekonomske razmere naredili še svoje preračune,” meni Hribar Milič.

V sindikatih pa nasprotno pričakujejo, da bo prav pri starostni meji zakon še mogoče zmehčati in da bo za upokojevanje ključno merilo delovna doba in ne starost, razlaga Utroša. Meni, da imajo delodajalci pri nasprotnem stališču “en velik problem”, ko pravijo, da je treba starostno mejo za upokojevanje dvigniti. “Verjeli jim bomo, da je to morda tudi smiselno, ko bodo za ljudi pri 65 letih imeli tudi delovna mesta” je oster Utroša.

Še je čas, ni časa

Oba pričakujeta, da bi se usklajevanje pokojninske reforme začelo že čez kakšen mesec. A medtem ko Utroša meni, da pogajanja brez težav trajajo, kolikor je pač treba, Hribar Milič opozarja, da bi bilo dobro, če bi bil novi zakon usklajen do poletja. “Boniteta Slovenije se slabša in slabša, podjetja poslujejo slabše, tako slabo pa spet ne, zato za tak padec ni neke realne osnove, razen ta, da so se vse reforme doslej zdrobile v prah. Boniteta se ne bo izboljšala, dokler ne bo nekih realnih zavez o reformah,” dodaja.

Svetlikova pokojninska reforma

Foto: Anže Petkovšek Janez Šušteršič “V prvi fazi bomo pri pokojninski reformi vzeli obstoječi zakon in pogledali, ali ga lahko uskladimo. V pogajanjih v prejšnjem mandatu na koncu ni veliko manjkalo, da bi se to zgodilo. Če pa se bo izkazalo, da to ni možno, bomo predlagali čisto nove rešitve.”

Tako je potek iskanja rešitve o pokojninski reformi v četrtek na seji odbora za finance nakazal zdaj že aktualni finančni minister Janez Šušteršič. Pokojninsko reformo, ki jo je pripravila Pahorjeva vlada, je dokončno (vsaj za eno leto) pokopal referendum 5. junija lani. Proti je glasovalo kar 72 odstotkov ljudi, ki so šli na referendum. Pobudo za referendum je dalo sedem sindikalnih central, potem ko je poslancem prejšnje koalicije po vetu državnega sveta s pomočjo SLS ter ob nasprotovanju SDS in Desusa zakon uspelo še drugič spraviti skozi državni zbor. SDS je zakonu med drugim nasprotovala, ker se delovna doba ni podaljševala selektivno glede na zahtevnost delovnega mesta in ker je zakon za predčasno upokojevanje uvajal maluse.

Marušičeva zdravstvena reforma

Foto: Benjamin Kovač Tomaž Gantar “Namenoma ne uporabljam besede reforma, dejansko bo šlo za nadgradnjo zdravstvenega sistema. Nekatere stvari, ki so dobre, sem jih kot možnost tudi jaz predlagal. Niso pa še usklajene s koalicijskimi partnerji.”

Tako je poslankam v četrtek na vprašanje, kaj bo z Marušičevo zdravstveno reformo, ki je bila javno obelodanjena šele na zadnji tiskovni konferenci Pahorjeve vlade in je v obliki pripravljenih zakonov, odgovarjal novi zdravstveni minister Tomaž Gantar. Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, pravi, da Marušičevo zapuščino iz predalov težko komentira, ker je še ni videl, “bomo pa zakone, če so zdaj res na spletu, proučili, vzeli si bomo čas”. Sicer pa Kuštrin v času krize napoveduje kooperativnost in dodaja, da so že zdaj opozarjali na težave, “pa nismo bili slišani”. Pravi tudi, da imajo v Fidesu pripravljenih veliko rešitev.

Družinski zakonik

Foto: Boštjan Tacol Andrej Vizjak Nova vlada je očitno naklonjena družinskemu zakoniku, o katerem bomo sicer marca odločali na referendumu. Stališče poslanske skupine SDS je bilo še pred meseci, da bi sprejem zakonika pomenil razvrednotenje družine. Koalicijska partnerica NSi pa je pri zbiranju podpisov za razpis referenduma celo sodelovala.

Minister za delo Andrej Vizjak je že na zaslišanjih poudaril, da je v družinskem zakoniku kar nekaj rešitev, ki bi morale čim prej stopiti v veljavo. Takoj po izvolitvi pa je na naše vprašanje, ali je referendum sploh potreben, saj lahko SDS in NSi dosežeta spremembo zakona po redni poti, odgovoril, da je referendum ustavna pravica vsakega posameznika. “Je pa v tem primeru nepotreben. Ker ne gre za veliko razhajanj, bi jih bilo mogoče razrešiti znotraj enega ali dveh zakonov.” Na vprašanje, na kakšen način bo nova vlada uredila vprašanja, ki so zajeta v družinskem zakoniku, pa je odgovoril, da “bo rešitev narekovala referendumska odločitev” .

 

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 6

  • 07:53 18. September 2012.

    kdo pa od teh zna vladati...haloooo to ne pomeni krasti!!!

  • 08:02 13. Februar 2012.

    Prav nasmejati sem se morala....poleg pokojninske reforme bo še marsikaj dobrega, kar je bilo v prejšnji vladi zanič. Seveda "ovce" …

  • 06:50 13. Februar 2012.

    Pozabil si na tajno društvo PGC.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.