Črnomelj. V domžalskem Bioenergu, pod okrilje katerega spada črnomaljska bioplinarna, z nameravano prepovedjo uporabe bioplinske gnojevke v kmetijstvu še niso uradno seznanjeni, nam je povedal Dejan Štrbenk, direktor Bioenerga. Odločitev torkovega sestanka na kmetijskem inšpektoratu pa je komentiral, da gre za pirovo zmago.

Res nič več prašičje?
“Vsa težava je v prašičji gnojevki, zato jo bomo danes nehali predelovati. A dejstvo je, da ima nepredelana gnojevka bistveno slabše lastnosti, saj ima pri enakem vnosu na hektar štirikrat več cinka kot predelana iz bioplinarne,” je včeraj dejal Štrbenk. Kmet oziroma v tem primeru lastnik prašičje farme Stariha v bližini bioplinarne svojo gnojevko namreč lahko prosto razvaža po kmetijskih zemljiščih, je dodal Štrbenk.

 

Niko Šuštarič iz okoljskega gibanja Proteus priznava, da je z okoljevarstvenega vidika prašičja gnojevka res slabša od tiste iz bioplinarne, a dvomi, da bi v bioplinarni kar čez noč nehali sprejemati gnojevko s farme, zaradi katere so bioplinarno v Črnomlju sploh postavili.