Vsako leto dobimo zelo veliko anonimnih prijav, a odkrijemo le kakšnih deset ljudi, ki živijo v študentskem domu z odločbo, ki je napisana na tuje ime, pravi direktorice zavoda Študentski domovi v Ljubljani Ksenija Preželj. Mnenja o tem, ali je prodaja odločbe kaznivo dejanje, pa imajo deljena celo pravniki. Nekateri med njimi pravijo, da gre le za moralno sporno dejanje, s policije pa so nam sporočili, da bi za kvalifikacijo preprodaje sob kot kaznivo dejanje potrebovali veliko več podatkov.

Bivanje v domu

Stanovalec v študentskem domu mora imeti slovensko državljanstvo, status študenta, ne sme biti zaposlen, povprečni bruto dohodek na člana za lani ne sme presegati 150 odstotkov povprečne bruto plače zaposlenega, ima stalno prebivališče, oddaljeno najmanj 25 kilometrov od kraja študija, in ne sme biti izključen iz študentskega doma.

Kdo so prodajalci
Odločbe prodajajo večinoma absolventi. “Pristojnemu ministrstvu smo že predlagali, naj se za njih zmanjša število postelj, poveča pa za študente prvih in drugih letnikov, a za zdaj še ni sprememb,” še dodaja Ksenija Preželj.

Sankcije za preprodajalce
Tistega, ki živi v domu brez odločbe, zaprosijo, naj dom zapusti, ključe pa mora vrniti. S tistim, ki je odločbo prodal, se pogodba prekine. Zavod prijav na policijo še ni podal. Največkrat prejmejo prijavo prek e-pošte, ki jih načeloma ne pošiljajo študenti, pravi Preželjeva. Obstaja pa tudi nočni nadzor, ki skrbi za upoštevanje pravil dóma. ˝ Odgovornost naj prevzemejo tudi posredniki pri prodaji odločb,˝ pravi Prežljeva. Dodaja, da so primer prodaje odločbe zasledili tudi na Bolhi in jih zaprosili, naj oglas umaknejo in takšnih ne objavljajo več. A so jim ti odvrnili, da za vsebino ne odgovarjajo.