Udeleženci pohoda, ki so se zbrali pred osnovno šolo v Fari, so svoj protest najprej izrazili na spontanem mitingu. Tu je med pozivi vladi, da naj odstrani ograjo na obmejnem območju, ki je vedno živelo složno in povezano in kjer do zdaj ni bilo migrantov, prevladovalo geslo "Ograja mora pasti". Foto: T. L. žica protest

Med svojim pohodom proti sosednji nizvodni vasi Slavski laz pa so ograjo na več mestih okrasili in jo ponekod opremili s protestnimi napisi. Da bi čolnarjem, ki so se udeležili spusta po Kolpi, omogočili vrnitev na obrežje, so del žice tudi prerezali.  Foto: T. L. žica protest

Pohod je sicer ob pomoči kostelske civilne pobude, ki nasprotje žični ograji ob meji, in je do zdaj spletno ter drugače zbrala približno šest tisoč podpisov protestne peticije, pripravilo Turistično športno društvo Kostel.

Foto: T. L. žica, protes Predstavnica organizatorjev Nataša Letig Žagar je za STA povedala, da so želeli s pohodom mirno in kulturno opozoriti, da je žična ograja globoko zarezala v njihovo dolino, da bo pustila dolgoročne posledice, da otežuje življenje ljudem in divjim živalim ter da to ni pravi način za varovanje države.

Dodala je, da so se pri svojem protestu združili vsi ljudje ob tamkajšnji Kolpi, tako krajani kot občinski svetniki, njihovi hrvaški sosedje onkraj Kolpe in vsi, ki menijo, da je ograjevanje meje napačna poteza vlade.

Predsednik hrvaške Udruge Kupa z Broda na Kolpi in predsednik tamkajšnjega mestnega odbora Davorin Klobučar pa je opozoril, da Kolpa ni bila nikoli ločnica.Hrvaška in slovenska stran ob Kolpi dobro sodelujeta, to kar se zdaj dogaja, pa je norost, je ocenil.

Foto: T. L. žica protest Postavljavci ograje tudi sploh niso razmišljali, da bodo z ograjo razdelili dva naroda. Vse to je nepotrebno, saj na njihovem območju prihod migrantov ne predstavlja nobene nevarnosti, hkrati pa je območje že tako naravno zavarovano, je še menil Klobučar.