Premik je v skladu z uredbo o določitvi obdobja poletnega časa, ki natančno določa način spreminjanja poletnega časa. Tako se poletni čas začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem pasovnem času tako, da se premakne za 60 minut naprej in se čas ob 2. uri računa kot 3. ura. Obdobje poletnega časa pa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času tako, da se ura pomakne za 60 minut nazaj in se čas ob 3. uri računa kot 2. ura. Tako bomo na zimski čas nazaj prešli 24. oktobra.

Benjamin Franklin

je avtor ideje o premiku ure.  Leta 1784 je objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo, ki pa si je varčevanje zamislil na malce drugačen način, kot jo izvajamo danes. Franklin je namreč predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati.

Premik ure ni usklajen
Sicer pa so poletni čas prvi uvedli Nemci. To so storili med prvo svetovno vojno zaradi potrebe po varčevanju z energijo. Kmalu jim je sledila Velika Britanija in druge države. Ukrep se je spet uveljavil v času naftne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982. Sicer pa poletni čas poznajo v približno 70 državah sveta, vendar premik ure ni usklajen. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije.

Pojavljajo pa se tudi kritike na premikanje ure na poletni in zimski čas. Kot so nekateri prepričani, premik ure predvsem pretrese biološko uro ljudi, medtem ko naj bi bilo energetskih prihrankov bolj malo.