"Zgodba je podobna kot pri tobaku, vendar je za razliko od tobaka tukaj veliko breme posredne škode – odsotnost od dela, invalidnost, nasilje. Ne gre le za izgubljena leta življenja, temveč tudi za druge oblike škode. Odvisnik od alkohola je najprej veliko odsoten od dela, ko pa se začne zdraviti, je vanj treba vlagati precej finančnih sredstev," pojasni dr. med. Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Republike Sloveije, zakaj v EU na leto za odpravljanje posledic bolezni zaradi uživanja alkohola namenimo kar 125 milijard evrov (več v članku Alkoholna politika pred spremembami).
Opozarja, da manjka medsebojne pomoči ter da med ljudmi velja nekakšno tiho odobravanje pitja. "Toleranca do alkohola pri nas je zelo visoka. Alkohol večina dojema kot nekaj normalnega. Da nekaj ni v redu, ljudje začnejo dojemati relativno pozno. A pot od enega kozarčka do propada je dolga, in dokler človek ne propade, vse dojemamo kot normalno."
Veliko pijače pridelamo kar sami
V Sloveniji smo precejšnjo spremembo doživeli leta 2003 s sprejetjem zakona o omejevanju porabe alkohola. "To je bilo pomembno in podobno ureditvi v drugih državah, ni pa bilo dovolj. Treba je delovati na več ravneh in tudi zmanjševati dostopnost. A samo omejevanje porabe alkohola v prodaji ne bo doseglo namena. Skoraj 40 odstotkov je pri nas neregistrirane porabe alkohola (kar ljudje sami pridelajo, op. p.). Potem so tukaj še vzgojni programi. Na eni ravni poskušamo pojasniti škodo, ki jo alkohol povzroča, na drugi predstavljamo tako imenovane zdrave izbire, torej spodbujati mlade, da namesto sedenja v lokalu za pijačo izberejo recimo šport."
Ohlapno izvajanje zakonodaje
Številni otroci, mlajši od 11 let, imajo izkušnje z alkoholom in največkrat ga dobijo prav doma. "Pri mladih represivni ukrepi ne bodo dosegli želenega, kvečjemu jih samo še bolj spodbudili k pitju. Treba pa je priznati, da imamo mi v zakonu vse lepo napisano, v bližini šol pa veliko lokalov, kjer zagotovo ne 'priporočajo' samo pitja sadnih sokov. Izvajanje zakona je vendarle malo preveč ohlapno."
Tit AlbrehtAlkohol je socialni in zdravstveni problem. Samo ob takem sprejemanju se ga lahko začnemo ustrezno lotevati. Ne gre le za zdravstvene posledice, gre za raznovrstne posledice, ki jih prinese s sabo.
Za nekatere je odgovornost pretežka
V zadnjih letih opažajo tudi naraščanje zdravstvenih težav žensk zaradi uživanja alkohola, najpogosteje se to odražav v jetrni cirozi.
"Veča se tudi število samomorov žensk v osrednji Sloveniji; alkohol je tu posredni dejavnik. Uživanje alkohola je povezano tudi s tem, da imajo ženske vedno bolj odgovorno vlogo v družbi," še meni Albreht.