Pred koncem lanskega leta so se spremenila pravila za normirance, in sicer tako obdavčitev kot pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih stroškov. Letos velja prehodno obdobje, so pa pogoji za izključitev iz sistema letos še posebej strogi.

Popoldanski s. p.-ji letos ne smejo imeti več kot 30 tisoč evrov prihodkov, sicer bodo leteli iz sistema normiranih stroškov, samozaposleni s. p.-ji pa ne smejo imeti več kot 60 tisoč evrov prihodkov, kar je občutno znižanje, lani za obstanek v sistemu povprečje prihodkov zadnjih dveh let ni smelo presegati 150 tisoč evrov.

Po pol leta je tako smiselno preveriti, kako kaže s prihodki, da ne bo marca prihodnje leto presenečenj. Kdor bo letel iz sistema normiranih stroškov, bo moral v naslednjem letu uveljavljati dejanske stroške in bo obdavčen po dohodninski lestvici.

V prihodnje bo možne nekaj več fleksibilnosti, saj zakon določa, da za obstanek v sistemu povprečje prihodkov zadnjih dveh let ne sme presegati 60 tisoč evrov oziroma 30 tisoč evrov za popoldanske s. p.-je. To pomeni, da bi bili lahko v enem letu prihodki nekoli višji od 60 oziroma 30 tisoč evrov, v drugem letu pa nekoliko nižji. 

Pozor, vsi starši na krajšem delovniku so popoldanci

Na Fursu so potrdili, da samozaposlene starše, ki uveljavljajo krajši delovnik zaradi starševstva, obravnavajo kot popoldanske s. p.-je. "Skladno s trenutno veljavno določbo je za priznavanje normiranih odhodkov po lestvici iz prvega odstavka 59. člena ZDoh-2 (višja lestvica) potrebno, je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Od 1. 1. 2025 naprej se višji normirani odhodki torej priznajo le zavezancu, ki je zavarovan na podlagi samozaposlitve (15. člen ZPIZ-2), za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev. Glede na navedeno se za osebo, ki je za polni delovni čas obvezno zavarovana iz naslova samozaposlitve ne more šteti zavezanec, ki je v zavarovanje iz naslova samozaposlitve vključen le delno, za preostali del pa je vključen na podlagi predpisov o starševskem varstvu," so nam pojasnili.

Ne samo višja obdavčitev, samozaposlene starše na krajšem delovniku bodo tudi bistveno hitreje vrgli iz sistema normiranih stroškov. "Da. Samozaposleni, ki bodo v letu 2025 presegli 30.000 evrov, in ne bodo zavarovani iz naslova samozaposlitve za polni delovni čas najmanj neprekinjeno 9 mesecev, bodo za leto 2026 morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov," so potrdili na Fursu.

Odvetnik Kranjec: Takšna ureditev bo padla na sodišču

"Pričakujem, da bo takšna črkobralska razlaga zakona na sodišču padla, saj ne upošteva širše slike in namena socialnih pravic staršev. Ne moreš biti zaradi uveljavljanja socialnih pravic diskriminiran na davčnem področju. Če gre nekdo, ki je zaposlen, na polovični delovnik zaradi starševstva, nima nobenih podobnih posledic, to pa zato, ker se zavarovalna podlaga ne spremeni, saj delodajalci dobijo prispevke za njih vrnjene preko refundacij. Pri samostojnih podjetnikih pa država prispevke za starše, ki so na skrajšanem delovniku, plača neposredno, zato spremenijo zavarovalno podlago, sicer pa ni nobene vsebinske razlike," meni odvetnik Ivan Kranjec.

Obdavčitev popoldanskega in polnega normiranega s. p.-ja je 20-odstotna, ključna razlika pa je v tem, kaj se obdavči.

Pri polnem s. p.-ju so do 60 tisoč evrov prihodkov priznani normirani stroški 80-odstotni, nad tem zneskom pa jih ni. Stroški se odštejejo od prihodkov, razlika pa se obdavči. Dejanska obdavčitev prihodkov do 60 tisoč evrov je tako štiriodstotna, nad tem zneskom pa 20-odstotna.

Pri popoldanskem s. p.-ju in starših na krajšem delovniku zaradi starševstva pa so normirani stroški do 12.500 evrov prihodkov 80-odstotni, od 12.500 do 30.000 40-odstotni, nad tem zneskom pa se ne priznajo več.

V primeru 30 tisoč evrov prihodkov bi polni s. p. plačal 1200 evrov dohodnine, popoldanski s. p. pa 2600 evrov, kar je več, kot bi polni s. p. plačal v primeru 60 tisoč evrov prihodkov (2400 evrov).

janez.zalaznik@styria-media.si