Poslanke in poslanci so najprej soglasno podprli novelo zakona o prevzemih, zatem pa še novelo zakona o bančništvu. Razpravo o predlogih novel obeh zakonov je DZ opravil že v četrtek popoldne. Kot je poslankam in poslancem povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, gre za razmeroma skromne spremembe, ki pa so prvi korak na poti, da se slovensko prevzemno zakonodajo ter zakonodajo, ki ureja poslovanje gospodarskih družb, prilagodi "določenim aktualnim trendom, po katerih se zlorabljajo in iščejo luknje v zakonodaji, in ki povzročajo razmeroma čudne prevzeme."

V zakonu o prevzemih se tako spreminja člen, ki določa, pod katerimi pogoji Agencija za trg vrednostnih papirjev dovoli prevzem. Prevzemnik bo moral po novem tudi dokazati, da za plačilo ne bo uporabil delnic ali drugega premoženja ciljne družbe, ki jih še nima v lasti.

Podoben namen ima novela zakona o bančništvu. Ta določa, da se stvarno kreditno zavarovanje, katerega predmet so delnice gospodarske družbe, ki jih bo z bančnim posojilom kupil prevzemnik, ne šteje za primerno za zmanjšanje kreditnega tveganja banke. Banka, ki bi torej sprejela zavarovanje danega kredita z delnicami ciljne družbe, takega zavarovanja ne bi mogla upoštevati pri prilagajanju zneskov izpostavljenosti in pričakovanih izgub.

Tem spremembam pa bodo po napovedih ministra Vizjaka sledile še druge. V vladnem postopku je že predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah, ki poleg uskladitve z evropskim pravnim redom vpeljuje dodatne varovalke, ki so zelo povezane s prevzemno zakonodajo. Z njimi naj bi med drugim preprečili združevanje prevzemnika in prevzete družbe ob nesoglasju upnikov in delavcev. Januarja pa namerava ministrstvo za gospodarstvo vladi predlagati tudi nove spremembe prevzemne zakonodaje, ki bo razširila veljavnost prevzemnega zakona.