Minister za javno upravo Gregor Virant se bo danes sestal s srednjimi sestrami zavoda za transfuzijo, jutri s sestrami iz zdravstvenih domov, v sredo pa s tistimi z onkologije. "Gre za seznanitev s problematiko, saj kaže, da so sindikati medicinske sestre s srednjo izobrazbo prezrli," meni minister.

Določitev plačnega razreda

Vsaj javni uslužbenec lahko pogleda v aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kjer ugotovi, v kateri razred je uvrščeno njegovo delovno mesto (za učitelje delovno mesto z nazivom), in k temu prišteje število napredovanj v plačilne razrede. Tako dobi razred, po katerem bo plačan v novem plačnem sistemu, vendar v celoti šele 1. 3. 2010.

Nezadovoljstvo s plačno reformo pa se krepi še med pomočnicami vzgojiteljic, ki so uvrščene v 19. plačni razred, pravi Marjan Gojkovič, pomočnik glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). "Razlika do plačnega razreda vzgojiteljice je 11 razredov ali dobrih 500 evrov bruto, kar je veliko, saj na mestu pomočnic vzgojiteljic delajo ljudje s peto, šesto in celo sedmo stopnjo izobrazbe."

Delovna doba
Nejasnosti pa so tudi pri dodatku na delovno dobo, nas je opozorila bralka. Gojkovič pojasnjuje, da se je dodatek na delovno dobo z 0,5 odstotka res znižal na 0,33 za vsako polno leto dela. Izjema so ženske po 25 letih delovne dobe, kjer znaša 0,43 odstotka. Tako na primer pri ženski s 33 leti delovne dobe dodatek znaša 11,26 odstotka osnovne bruto plače (pri 1.827,60 evrih bruto je to dodatnih 205 evrov bruto). Gojkovič pojasnjuje, da je ta dodatek za redno delo obračunan v posebni postavki. Za praznike in letni dopust pa je dodatek na delovno dobo že vštet v obe postavki. Skupno tako ta dodatek, ker se računa na višjo osnovo, ne bi smel biti nižji, pravi sogovornik.