Po petkovi ustanovni seji državnega zbora, na kateri je predsednik državnega zbora postal predsedniki Resni.ce Zoran Stevanović, je začel teči 30-dnevni rok, v katerem mora predsednica države Nataša Pirc Musar imenovati mandatarja za sestavo vlade. Najkasneje do petka ta teden morajo poslanci oblikovati poslanske skupine s stalnimi vodji poslanskih skupin, trenutno so vodje poslanskih skupin začasne.
V prvem krogu pogovorov kandidata za mandatarja še ne pričakujejo
Po oblikovanju poslanskih skupin se lahko začnejo posvetovanja vodij poslanskih skupin s predsednico, kar se bo predvidoma zgodilo v začetku prihodnjega tedna. V uradu predsednice so že večkrat izrazili mnenje, da bo za izvolitev mandatarja potrebnih več krogov pogovorov. "Pričakujem konstruktivne pogovore. Vsi bomo šteli do 46 in to je to," pravi Pirc Musar.
Zoran Stevanović, ki je s svojo Resni.co in petimi poslanci jeziček na tehnici, je po izvolitvi dejal, da njegovo imenovanje ni zametek nove koalicije. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se o sodelovanju še vedno pogovarja tako s SDS kot Svobodo.
"Postali smo sodelavci, izjava več ne velja!"
Stevanović, ki je ob ustanovitvi stranke overil izjavo, s katero se zavezuje, da z Janšo in SDS nikoli ne bo politično sodeloval, zdaj pravi drugače. "Ko si enkrat izvoljen v parlament, ti volivci dajo na razpolago neki material in ne glede na kakršne koli dogovore, pogovore, so to tvoji sodelavci," pravi Stevanović, ki ponavlja, da ne gredo v vlado ne z Janšo ne z Golobom. "Na enem ali drugem je, da zbereta dovolj glasov in uskladita točke našega programa. Mi ne gremo z enim ali drugim v vlado, bomo pa podprli tistega, ki bo to prvi storil," pravi Stevanović. Več o tem tukaj.
Postopek volitev predsednika vlade v skladu z ustavo in poslovnikom državnega zbora predvideva tri kroge. V prvem krogu kandidata predlaga predsednik republike. Za izvolitev je potrebna absolutna večina, torej najmanj 46 glasov od 90. Glasovanje je tajno.
Trenutna koalicija v sestavi Svoboda (29), SD (6) in Levica (5) ima po volitvah le še 40 poslancev, dosedanja opozicija SDS (28), NSi (9) in Demokrati Anžeta Logarja (6) pa jih ima 43. Še 5 mandatov je pripadlo doslej zunajparlamentarni Resni.ci.
Če nihče ni izvoljen v prvem krogu, se izvede drugi krog. Kandidate predlagajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Tudi tukaj je potrebna večina 46 glasov. V tretjem krogu zadostuje relativna večina, izvoljen je tisti, ki dobi več glasov za kot proti (pod pogojem, da je prisotnih vsaj 46 poslancev). Če predsednik vlade ni izvoljen niti v tretjem krogu, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
V Sloveniji doslej mandatar še ni bil izvoljen v tretjem krogu, tudi v zapletenih situacijah sta bila potrebna največ dva. Leta 2012 je na volitvah zmagal Zoran Janković, ki je bil v prvem krogu tudi predlagan za mandatarja, a je prejel le 42 glasov namesto potrebnih 46. V drugem krogu se je oblikovala nova večina. Poslanske skupine so predlagale Janeza Janšo, ki je bil nato izvoljen z 51 glasovi in sestavil svojo drugo vlado.
Leta 2018 je bil Marjan Šarec za mandatarja izvoljen šele v drugem krogu. Predsednik republike v prvem krogu ni predlagal nikogar, saj relativni zmagovalec Janez Janša ni imel zagotovljene večine, ostale stranke pa se še niso uskladile.
dezurni@styria-media.si
Bravo Slovenija, gremo po desni strani naprej. Ne daj se komustu.
Na TV sopokazali 5 izjav Stevanovića v ptrzrklosti, ko je bil še načelen politik, vodja svoje stranke. ZDAJ JE VSE …
jANŠEV ZAVEZNIK IN FINANCER jANŠEVE GREZNICE JE ODŠEL V EU SO VESELI TEGA. JANŠA SE DELA IGNORANTA, A SE ZAVEDA, …