Nekateri delodajalci pritiskajo na delavce, ki niso člani sindikatov, in jim dajejo v podpis soglasja o postopnem prehodu na novo minimalno plačo individualno. Nadrejena je tako delavki na samem v podpis pomolila papirje in ji dejala, da bodo "šle plače gor za 50 evrov". Zaposlena je papirje, čeprav je pričakovala za sto evrov višjo plačo, podpisala, saj se boji za službo.
Sindikati in ministrstvo za delo zaposlenim podpis individualnih sporazumov, soglasij ali pogodb odsvetujejo.
Namera o pogajanju. Do zdaj jo je Inšpektoratu RS za delo posredovalo 11 delodajalcev. Seznama, kdo so to, nam niso posredovali.
Kolikšna bo moja plača za marec (za tiste, ki prejemajo minimalno plačo ali zaslužijo manj kot 562 evrov)?
1. Če se je sindikat strinjal s postopnim prehodom, bo plača znašala 510 evrov. 2. Če se delavci pogajajo o postopnem prehodu na minimalno plačo ali se še bodo, bo plača znašala 510 evrov. 3. Če pogajanj ne bo in se delodajalec strinja z dvigom na zakonsko določeno minimalno plačo brez prehodnega obdobja, bo plača znašala 562 evrov.
Neskladje z zakonom
"To, da se hodi od delavca do delavca, ni v skladu z zakonom," pravi Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Zakon namreč predvideva, da se delodajalci o možnem postopnem dvigu dogovorijo s sindikatom. Če ni sindikata, se pogajajo s svetom delavcev, če pa ni niti tega, se o tem odloči na zboru delavcev – odloča mnenje večine. O morebitnih nepravilnostih, razlaga Zorko, je treba obvestiti inšpektorat za delo.
Če bodo pogajanja
Če se delodajalec odloči, da se bo z zaposlenimi (posredno ali neposredno) pogajal o postopnem dvigu minimalne plače, mora o tem obvestiti inšpektorat za delo. Sporazum mora biti nato sklenjen do 23. aprila, med pogajanji pa mora zaposlenim, ki prejemajo minimalno plačo, izplačati plačo, ki velja za prehodno obdobje. To je okoli 510 evrov neto.
Če pogajanja propadejo
Če pri pogajanjih sindikat in delodajalci ne najdejo skupne točke, mora delodajalec najpozneje za maj izplačati polno minimalno plačo, torej 562 evrov neto. Poračuna za prejšnja dva meseca, ko je delodajalec zaradi pogajanj izplačeval nižjo minimalno plačo, ne bo, pojasnjuje Zorko.
Zlorabe na vidiku
Delodajalci za prijavo namere o pogajanjih inšpektoratu ne potrebujejo soglasja sindikata. To pomeni, da lahko namero prijavijo tudi tisti delodajalci, ki se nimajo namena pogajati. Tako bi delodajalci v dveh mesecih v škodo delavcev privarčevali sto evrov neto na zaposlenega. Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar dvomi, da bi delodajalci zakon zlorabili: "Mislite, da bi delavci to mirno gledali? Naslednji dan bi imeli v podjetju stavko." Da so zlorabe možne, pa pravi Lidija Jerkič iz sindikata kovinske in elektroindustrije: "To je dejstvo – vendar samo dva meseca."
Zdajšnjo minimalno plačo prejema okoli 20 tisoč delavcev, manj kot 562 evrov na mesec pa jih zasluži 70 tisoč.