Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je dejala, da je Slovenija prva med tremi državami, ki je sprejela Zakon o umetni inteligenci. Poudarila je, da je pomembno, da Slovenija ustvari celovit sistemski ekosistem za podporo razvoja uvajanja umetne inteligence v gospodarstvu in v javni sektor. Vizija nacionalne strategije je tako usmerjena v krepitev lastnih zmogljivosti. Slovenija prodira na področje umetne inteligence predvsem z ustanovitvijo tovarne umetne inteligence ter nakupom superračunalnika, ki bo operativen leta 2027.

Foto: Žurnal24 Ministrstvo za digitalno preobrazbo "Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo se zavedamo, kaj pomeni uvajanje, razvoj rešitev in uvajanje umetne inteligence v podjetja, v javni sektor. S tem lahko dvignemo konkurenčnost gospodarstva, z uvajanjem rešitev v javni sektor pa lahko optimiziramo oziroma naredimo bolj učinkovit javni sektor," je povedala ter dodala, da je bilo pri njihovi viziji pomembno tudi pripraviti jasen pravni okvir. V sklopu nacionalne strategije pripravljajo tudi javne razpise za podjetja za inovacijske projekte kot tudi za aplikativne projekte malih vrednosti.

Nekateri javni razpisi za inovacijske projekte so že v delu, primerni pa so za srednja in večja podjetja, ki morajo zagotoviti tudi svoj finančni delež. Na voljo imajo še 16,3 milijona evrov, sredstva pa zagotavlja Ministrstvo za digitalno preobrazbo. V tretjem kvartalu letošnjega leta bo objavljen prvi razpis, drugi pa v prvem kvartalu prihodnje leto. Na voljo bo tako 6,4 milijona evrov, razpis pa je predviden za mala in srednja podjetja.

Foto: Profimedia prazna pisarna "Za podjetja je izjemno pomembno, da izkoristijo priložnost različnih usposabljanj na področju UI. Torej, da vedo, kaj lahko naredijo znotraj svojega podjetja. Na drugi strani pa ti mehanizmi ponujajo konkretne možnosti za njihov poslovni proces, jim nudijo različne rešitve oziroma jih usmerijo, kako delati na tem področju." Meni, da v kolikor podjetja ne bodo sledila digitalni preobrazbi, jih čez nekaj let ne bo več, "ker bodo nastala bolj konkurenčna podjetja, ki bodo razvijala bolj inovativne rešitve".

Kako pomemben je pravi pristop do implementacije umetne inteligence, je pojasnila dr. Polona Pičman Štefančič, sekretarka v Sektorju za pospeševanje digitalne preobrazbe. Dejala je, da so strategijo pripravili na podlagi javnih posvetovanj, v katera so vključili vse deležnike ter objavili tudi javne ankete, da bi videli, kakšno umetno inteligenco si javnost pravzaprav želi. "V viziji smo poskušali zajeti, da si Slovenija želi suvereno umetno inteligenco. Slovenija si želi etično umetno inteligenco in Slovenija si želi umetno inteligenco v javni koristi. To pomeni za skupno blaginjo za skupno dobrobit. Za to, da bomo vsi bolje živeli," je izpostavila.

Foto: Profimedia Umetna inteligenca Nacionalna strategija predvideva tudi vzpostavitev Kompetenčnega centra za UI, ki bo veljala kot nacionalna točka suverene UI. Center bo financirala Slovenija, za to bo predvidenih 3,6 milijona evrov. Ključna naloga kompetenčnega centra bo tako tudi razvoj znanja in uporaba UI, raba le te mora biti namreč varna ter etična. Do uporabe kompetenčnega centra bodo upravičena mikro do srednja podjetja, saj je jasno, da tista podjetja, ki v treh letih ne bodo implementirala uporabe UI, ne bodo več obstajala. Pri kompetenčnem centru bodo sodelovali tako Gospodarska zbornica Slovenije kot tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter številne univerze in institucije. Prva usposabljanja na področju umetne inteligence se bodo začela konec marca, fizična točka je že na voljo, medtem ko bo v dobrem mesecu na voljo tudi spletna stran.

Kot že omenjeno, bodo do usposabljanja v upravičena številna podjetja. Sekretarka v Sektorju za pospeševanje digitalne preobrazbe mag. Špela Kern je pojasnila, da nameravajo na področju usposabljanja podpreti različne deležnike, od menedžerskega nivoja do strokovnega nivoja. Na voljo bodo tudi svetovanja, za bolj napredna podjetja pa bodo na voljo specifična usposabljanja, ki bodo zahtevala sodelovanje strokovnjakov. Kompetenčni center bo podjetjem omogočal tudi mreženje ter povezovanje med različnimi institucijami, ki bo posledično lahko vodilo v konkurenčne rešitve. "Na eni strani povečajo prihodke, na drugi strani znižajo stroške in povečajo konkurenčnost naših javnih, gospodarskih ustanov. Poleg tega pa je pomemben tudi mednarodni vidik, saj bo podjetjem na ta način omogočeno predstavljanje blagovne znamke v tujini."

Kako bo uporaba UI izgledala v praksi?

Ponekod se že uporablja UI za optimizacijo procesov. Eden takšnih primerov je pilotni projekt UI v državni upravi – orodje za anonimizacijo dokumentov. Kot je pojasnila generalna direktorica Direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, Kristina Valenčič, je treba v državni upravi pred objavo nekaterih pogodb izbrisati vse osebne podatke vpletenih. Namesto tega, da bi to počeli zaposleni, to počne orodje, ki avtomatsko odkriva in zbriše občutljive podatke.

Dober primer uporabne implementacije UI je tudi projekt AI Krpan, ki na upravnih enotah razvršča e-pošto v pravo kategorijo. Progam torej samodejno razvrsti vhodno pošto na pravilen oddelek oziroma v pravilno kategorijo, zaradi česar je lahko razreševanje številnih vlog učinkovitejše.

Foto: MojaObčina.si upravna enota Ljubljana Začeti bi morali že v šolah

Generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo Mojca Štruc medtem izpostavlja, kako pomembno je zgodnje ozaveščanje o digitalnih kompetencah in posledično o uporabi UI. Sami namreč objavljajo Javni razpis JR Mladi 2025-2026, ki mladim omogoča izobraževanje na področju osnovnih digitalnih kompetenc. Med drugim nudijo tudi ITK vsebine ter spodbujajo dekleta k programiranju. Na razpis se večinoma prijavljajo otroci v osnovni šoli ter srednji šoli, starost pa je od šest do 29 let.

Razpis pa ima predviden tudi Sklop B, ki vključuje seznanitev s pojmi, kaj je pravzaprav umetna inteligenca, razumevanje delovanja algoritmov. Izvajanje na terenu poteka v različnih oblikah, kot so delavnice, učne ure programiranja z UI ali predavanja. Razpis je vreden šest milijonov evrov.

Foto: Profimedia pouk Center za varnejši internet Safe.si je medtem opravil raziskavo o uporabi UI med mladimi. 88 odstotkov osnovnošolcev ter 92 odstotkov srednješolcev že uporablja UI. Z UI si največ pomagajo pri šolskem delu, nekateri pa jo uporabljajo za zabavo in pomoč pri duševnih težavah. 15 odstotkov je medtem priznalo, da so bili žrtev nasilja, narejenega z UI, 10 odstotkov pa jih je priznalo, da uporabljajo UI za škodovanje drugim. Le majhen delež je vedel, da je umetna inteligenca primerna le za starejše od 13 let, kar po besedah Štruc še dodatno okrepi argument, da bi se morali otroci o digitalnih kompetencah učiti že v šoli.

Prav tako je izpostavila nevarnejši vidik UI. Manj kot pet odstotkov otrok je imelo namreč izkušnjo, da je bila umetna inteligenca na njihovih fotografijah uporabljena z namenom oblikovanja spolnih fotografij. Včasih za prikaz, včasih pa tudi za pornografske namene. "To so vsebine, ki so v resnici nezakonite. Tukaj vidimo pomembno vlogo pri tem, da se opozarja, da kazenski zakonik že vsebuje določbe, ki prepovedujejo tovrstne izdelke in je treba o tem ozavestit odrasle, seveda pa tudi otroke in mlade."

Foto: Profimedia učenci hodijo po stopnišču v šoli Nov predmet v kurikulu že prihodnje leto

V šolskem letu 2026/27 bo v osnovne šole v sedme razrede prvič uveden obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije. "Tam se bo torej poskušalo postaviti neke osnove, ki jih naši mladi še kako potrebujejo. Sicer pa so digitalne kompetence vključene kot eden izmed petih temeljih ciljev v vse predmete izobraževanja," je povedala ter dodala, da na ministrstvu opažajo, da se tehnologija zelo hitro razvija, šolski sistem pa se spreminja počasneje, zaradi česar je potreba po tovrstnem znanju še toliko bolj večja. To potrebo poskušajo oblažiti z razpisi, ki nudijo neformalna izobraževanja.

Ta predmet je sicer predviden zgolj v sedmem razredu, ministrstvo pa že nekaj časa opozarja, da bi bilo pametno, da se otroci z osnovami spoznajo že prej.

dezurni@styria-media.si