V nadaljevanju preberite:
- V drugi polovici tedna se začne prvi vročinski val tega poletja.
- Med soboto in torkom naj bi se temperature povzpele tudi do 35 stopinj Celzija.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal napotke za ravnanje v vročih dneh.
- Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
Vročina bo najbolj izrazita med soboto in torkom, ko bodo popoldanske temperature v večjem delu Slovenije dosegale med 30 in 35 stopinjami Celzija, na Goriškem in v Vipavski dolini pa lahko še kakšno stopinjo več. "Sprva bo vročina dokaj suha, soparnost in s tem verjetnost vročinskih neviht pa se bo postopno povečala predvsem od ponedeljka. Vročinski val bo sicer najbolj izrazit v zahodnem delu Evrope," je na družbenem omrežju Facebook zapisala Agencija RS za okolje (Arso).
Kako ravnati v vročih dneh?
Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal napotke za ravnanje v vročih dneh. "Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo," so zapisali na spletni strani.
Ob vročih dnevih NIJZ prebivalcem svetuje hlajenje prostorov, omejitev fizičnih aktivnosti in uživanje dovolj tekočine. Med 10. in 17. uro poiščimo senco, nosimo očala, pokrivala in UV zaščito ter spremljajmo napovedi in opozorila Arsa.
- Preberite tudi: Velika novost na Arsu, takšne bodo po novem vremenske napovedi
Vsak posameznik naj si v vročih dneh organizira dnevne aktivnosti tako, da lahko upošteva čim več priporočil. Še posebej moramo biti pozorni, da objekte, v katerih živimo ali delamo, ohranimo čim dlje hladne, v prostor ne spuščamo toplega zraka, okna zastremo z za sonce odbojnim materialom (polkna, žaluzije, rolete). Smiselno in priporočeno je, da se določene ukrepe organizira tudi v skupnosti.
Poleg zagotavljanja zelenih površin s senco so pomembni javno dostopni klimatizirani prostori (knjižnice, telovadnice, šole), karkoli obstaja oziroma je v določeni okolici možno. Še posebej velja za okolja, kjer so toplotni otoki in ranljivi prebivalci (otroci, starejši, nosečnice, duševno prizadeti in osebe s kroničnimi obolenji), svetujejo na NIJZ.
Lahko pride do pregretja telesa
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. Pri tem so na NIJZ našteli nelagodje in slabše počutje, ki še ne ogroža zdravja, poslabšanje obstoječih bolezni, dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost in omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap.
Telo lahko pregrejemo tako na prostem kot v pregretih notranjih prostorih. Težave preprečujemo tako, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa. Pri tem NIJZ poziva, da pomagamo tudi drugim, saj so nekateri ljudje bolj ogroženi. Posebej opozarjajo, da naj nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten mu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo, še svetujejo na NIJZ.
Previdno tudi pri hrani
Ob tem so opozorili še na hitrejše razmnoževanje bakterij v hitro pokvarljivi hrani, ki povečajo tveganje za okužbo oziroma zastrupitev. Tako na NIJZ svetujejo preverjanje temperature hladilnika, ki naj ostane na pet stopinj Celzija ali manj. Če je zunanja temperatura večja od 32 stopinj, so lahko potencialno nevarna živila največ eno uro v nevarnem temperaturnem območju. Če so bila v nevarnem območju več kot dve uri, pa jih moramo zavreči. Vir bakterij so lahko tudi živali, zato svetujejo pokrivanje. Pred in po rokovanju s surovo hrano svetujejo umivanje rok, če čista voda ni na voljo, pa svetujejo uporabo robčkov za enkratno uporabo.
Na NIJZ dodajajo, da naj nakupovanje kupci začnejo s suhimi živili, hlajene in zmrznjene pa pustijo za konec nakupa. Za prevoz hrane je treba ob tem uporabiti izolirane hladilne torbe z ledenimi blazinicami, da živila ostanejo izven nevarnega temperaturnega območja.
Poletje prinaša tudi hitrejše zorenje svežega sadja in zelenjave. "Pravilno shranjevanje sadja in zelenjave je ključnega pomena ne le za ohranjanje njihove svežine, ampak tudi za ohranitev njihove hranilne vrednosti. Nepravilni pogoji shranjevanja lahko privedejo do izgube okusa in hranilnih snovi, v nekaterih primerih pa lahko pride do rasti škodljivih bakterij, oziroma gnitja," opozarjajo na NIJZ in svetujejo shranjevane v hladnem okolju.