Vročinski valovi so čedalje pogostejši. Letos je pred nami prvi vročinski val, ki ga bodo čutili tudi drugje po Evropi. Odstopanja temperatur bodo na Iberskem polotoku, v Franciji, Švici in na severu Italije ponekod lahko znašala od 6 do 10 °C. Pri nas bo sprva vročinski val najbolj izrazit predvsem v zahodnem delu države, v nadaljevanju prihodnjega tedna pa verjetno tudi drugje, je pojasnil vremenoslovec Brane Gregorčič.
Podatki za osrednjo in jugozahodno Slovenijo kažejo, da bo današnji dan še najhladnejši, pa bo že danes marsikje čez 30 °C. Temperature med 30 in 35 °Celzija lahko pričakujemo vse do začetka julija. "Vmes bodo kakšne manjše oscilacije, a bistvene ohladitve ni pričakovati," je pojasnil Gregorčič. "Jutranje temperature bodo od nedelje na meji, ko lahko govorimo o izredno toplih oziroma tropskih jutrih." Junija so noči najkrajše, sonce najmočnejše, ko to sovpada še z dotokom vročega zraka, je obremenitev hitro povišana.
Trenutno je agencija za okolje izdala rumeno stopnjo opozorila, ki pa jo bodo po potrebi dvigali, ko bo vročina postala dolgotrajnejša.
Najbolj izrazita bo vročina na Goriškem, v Vipavski dolini, pa tudi v Slovenski Istri. Tam bo šlo tudi čez 35 °C.
Kdaj govorimo o vročinskem valu?
Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da se število vročinskih valov v zadnjih letih povečuje. O vročinskem valu govorimo, ko gre za neprekinjeno dlje časa trajajoče obdobje vročine, ki je lahko nevarna za žive organizme.
V Sloveniji govorimo o vročinskem valu, ko je povprečna dnevna temperatura zraka vsaj tri zaporedne dni nad določeno mejno vrednostjo za določeno podnebno območje. Slovenija je razdeljena na tri podnebna območja. Za nižine osrednje in vzhodne Slovenije je ta mejna vrednost 24 °C, za Primorsko je 25 °C, za višje ležeče območja pa 22 °C.
Dotok toplega zraka je lahko posledica morske zračne mase ali celinske subtropske zračne mase. Morska zračna masa vsebuje veliko vlage in ni izrazitega temperaturnega trenda. Običajno je bolj soparno, noči so toplejše, takšne razmere so idealne za bolj kratke, soparne in obremenilne vročinske valove. Takrat je temperatura bolj izrazito nad dolgoletnim povprečjem.
Celinska subtropska zračna masa je bolj suha, vroča in stabilna, prisoten je izrazitejši temperaturni dnevni hod. Najvišje temperature so višje, ampak je bolj suho, zato so pogoji bolj idealni za daljše in nekoliko manj vroče valove, saj vročina ponoči nekoliko pade.
V zadnjih desetletjih se podaljšuje dolžina in intenziteta vročinskih valov. Po vročini so v Sloveniji izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024.
Vročinski val leta 2013 je bil največji vročinski val doslej, takrat je bil dosežen slovenski temperaturni rekord. 8. avgusta je bilo zabeleženih 40,8 °C na Letlaišču Cerklje ob Krki.
Vročinski val poleti 2022 je bil dolg in izrazito regionalnega značaja. Na Primorskem so takrat divjali obsežni požari na Krasu.
Junij lani je bil najbolj izreden poletni mesec po meritvah Arsa, saj je bil 3,6 °C nad povprečjem in rekordno osončen. Padel je slovenski junijski rekord, ko so 26. junija v Dobličah pri Črnomlju namerili 38,4 °C.
V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo temperatura naraščala, in sicer do konca stoletja za 2 do 3 °C. Do konca stoletja lahko pričakujemo več tropskih noči, več vročih dni s temperaturo nad 30 °C. Vročinski stres se bo stopnjeval. Do konca stoletja lahko pričakujemo, da bo za mesec več vročinsko napornih dni. "Taki vročinski valovi kot leta 2013 bi lahko bili nekaj običajnega, lahko pa pričakujemo tudi še bolj topla poletja," pravi Katja Kozjek Mihelec.
Vročina obremeni telo
Dr. Simona Perčič z NIJZ je opozorila, da je treba v času vročinskih valov poskrbeti za najranljivejše skupine, saj sodijo med tiste, ki hitreje zbolevajo zaradi bremena, ki ga na telo povzroča vročina. Poskrbeti je treba, da ne pride do dehidracije.
Zaradi vročine lahko pride do slabega počutja, dehidracije, kožnih izpuščajev, vročinske izčrpanosti in tudi vročinske kapi.
V obdobju vročinskih valov fizično aktivnost omejimo na zgodnje jutro in pozno popoldne, zmanjšamo nastajanje toplote, izbiramo lahka oblačila. Poskrbeti je treba za zaščito pred soncem in ne pozabiti na uporabo zaščitne kreme s faktorjem najmanj 30.
Priporoča se uživanje lahke hrane, sadja in zelenjave. Previdni moramo biti tudi, da hrano shranjujemo na primerni temperaturi.
Nobena stvar ni trajna. Tako tudi vreme..Vročina bo od začetka do konca..