Foto: Boštjan Tacol kolumnist 15.09.2009, Sergeja Hadner Hvala, komentar, kolumna, portret, foto: Bo Na družbenih omrežjih spet kroži članek z naslovom Znanstveniki dokazali, da je gensko spremenjena hrana izrazito kancerogena. Avtorica navaja, da se je končno pojavila študija o Monsantovih gensko spremenjenih semenih, ki dokazuje, da so podgane, hranjene s temi semeni, razvile rakave tvorbe, poškodbe jeter in ledvic. Gre za raziskavo, ki so jo na Univerzi v Caenu zaključili leta 2012. Znanstvena revija Food and Chemical Toxicology, ki je objavila ugotovitve, pa je članek zaradi številnih nasprotujočih si dejstev, med drugim tudi tega, da večina podgan v dveh letih, kolikor je trajala študija, tudi sicer umre zaradi raka, umaknila. Strokovnjak s tega področja opozarja, da so zgodbe, ki govorijo o nevarnosti uporabe GSO, zelo odmevne, raziskave, kakršna je bila pred kratkim objavljena v isti reviji in dokazuje popolno varnost gensko spremenjenega riža, pa so popolnoma spregledane.

Korist

Tudi zaradi strahu, ki ga je povzročil omenjeni članek, objavljamo podatke o tem, da so GSO v Sloveniji pravzaprav prisotni le v krmi. Skrb, da bomo Slovenci začeli obolevati in umirati zaradi gensko spremenjene hrane, je za zdaj odveč. Najverjetneje pa bo gensko spremenjena hrana slej ko prej postala stalnica na krožnikih. Ne le zaradi pritiska multinacionalk, ampak zaradi razraščanja škodljivcev, ki jih s škropivi ne bo več mogoče varno krotiti. Zato se ne poučujmo le na podlagi katastrofičnih člankov. Tudi pri teh je namreč v ozadju korist – za tiste, ki kupce vabijo z napisi "brez GSO" na proizvodih, ki te označbe sploh ne potrebujejo. Podobno kot margarina brez holesterola.

Komentar se navezuje na članek Živila v Sloveniji (še) gensko čista.