Ob polnoči se bo iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup stanovanj v Celovških dvorih. Koliko ponudb je dobil, Bojan Klenovšek, stečajni upravitelj Vegrada AM, včeraj ni želel razkriti. To bo storil v začetku naslednjega tedna.

Po likvidacijski vrednosti, ki je za petino nižja od ocenjene tržne vrednosti, se prodaja 331 stanovanj in 28 poslovnih enot. To pomeni, da je povprečna izhodiščna cena kvadratnega metra stanovanja dva tisoč evrov. To je 500 evrov več, kot so kupci ponujali v prejšnjem krogu prodaje, ko je Klenovšek zbiral nezavezujoče ponudbe. V prvem je z zavezujočimi prodal le dve stanovanji.

Simbolizirajo vse najslabše

Frano Toš, direktor nepremičninske hiše Interdom, pravi, da bi ta stanovanja znal prodati po dva tisoč evrov na kvadratni meter. Vendar bi jih morala NLB, ki ima na njih hipoteke, najprej "prevzeti, pregledati, opremiti z vsemi garancijami, ki jih dobijo kupci normalnih novih stanovanj, popraviti tisto, kar je treba, in jih nato s strategijo spuščati na trg."

Kritičen je do tega, kako je ravnala z njimi, saj bi morala po njegovem mnenju najprej plačati podizvajalce; ti bi nato kakovostno opravili zaključna dela, ne pa tako, kot so jih, preprečiti pa bi morala tudi zlivanje gnojnice po njih v medijih: "Danes ta stanovanja simbolizirajo vse najslabše, kar se da v Ljubljani kupiti. Če bi bila banka že na začetku dejavnejša, tega negativnega odnosa ne bi bilo in bi jih kupci objektivneje vrednotili, kar pa ni 1.500 evrov na kvadratni meter, ampak bistveno več. Za ta denar danes ne morete kupiti zbutanega stanovanja v Mostah, starega 60 let."

Tudi Jože Poplatnik, direktor Domart nepremičnin, meni, da bo manjša stanovanja do 60 kvadratnih metrov mogoče prodati po dva tisoč evrov na kvadratni meter. "Višja cena je utopija, medtem ko bi za 1.500 prodali vse." Meni, da v Celovških dvorih ni glavni problem cena, ampak soseska, ker je v njej več kot pol socialnih stanovanj: "Ne gre skupaj, da nekdo za stanovanje plača 200 tisoč evrov, njegov sosed pa ga dobi skoraj zastonj."