"Poglejte, kakšna škoda se dela. Izolski kmet M. K. je posadil 30 tisoč trt; ena sadika stane en evro. Pred tem je zemljo s stroji pripravil na obdelovanje in tudi to je stalo veliko. Ker je zaradi odnosa sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) obupal, je od zakupne pogodbe odstopil. Sklad je objavil nov razpis; nanj se je prijavilo deset interesentov, med njimi tudi Vinakoper, osem domačinov, en Italijan in R. S. iz Zagorja ob Savi. Del obdelovalnih površin je dobil zadnji, vinograd pa sramotno propada," razlaga eden od nezadovoljnih kmetovalcev. Skupaj s kolegi je te dni pripravljal gradivo za predstavitev nekaj konkretnih primerov domnevnih nepravilnosti, ki se dogajajo pri postopkih oddaje skladovih parcel. Med primeri bo tudi omenjeni fiasko z osmimi hektarji vinogradov, ki jih zarašča trava. "Trt se ne da več rešiti," ocenjuje sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

Kmetov nihče ne sliši

Z zbranimi primeri se bo seznanilo vodstvo sklada. Jutri namreč v Izolo prihaja Irena Šinko, njegova direktorica. "Posamezni kmetje nismo slišani, morda se bo kaj premaknilo na bolje, če se vključijo tudi občine," še meni kmetovalec. Minuli četrtek je tako izolska občina v imenu vseh treh obalnih na sklad naslovila pobudo, s katero predlagajo vključevanje lokalnih skupnosti v posege sklada na območju Kopra, Izole in Pirana.

"Vse tri občine smo seznanjene z dejstvom, da se dogajajo nelogične oddaje ali prodaje zemljišč v lasti sklada. Želimo, da sklad pred objavo razpisa ali namere za oddajo ali prodajo zemljišča na območju ene od treh občin pristojno občino povpraša za mnenje. Cilj pobude je omejiti zlorabe kmetijskih zemljišč, ki so prav na območju slovenske Istre najpogostejše," so zapisale v pobudi.

Njive za vikende

Kmetijske parcele na Obali so za številne interesente za najem iz notranjosti države zanimive predvsem zaradi bližine morja. Lani je tako sklad na območju jugozhodne Slovenije pristojnima inšpekcijama podal kar 240 prijav črnih gradenj.