Masleša v dopisu, ki ga je v sredo poslal predsedniku vlade Janezu Janši, opozarja na negativne posledice vladnega predloga proračuna tako za sodstvo kot za pravno državo in temelje delovanja gospodarstva in celotne države, so sporočili z vrhovnega sodišča.

"Predpogoj za izvedbo zastavljenih ciljev je, da imajo sodišča zadostne kadrovske in materialne vire. Proračun, ki ga predlaga ministrstvo za finance, pomeni takšno znižanje sredstev, da bo mogoče finančni načrt sodstva izpeljati le z velikim krčenjem kadrovskih virov in še večjim varčevanjem pri materialnih stroških," je Masleša zapisal v dopisu, ki ga je poslal na podlagi sestanka s predsedniki in direktorji sodišč.

Čeprav se sodstvo zaveda javnofinančnih omejitev, meni, da je zagotovitev učinkovitega in uspešnega poslovanja sodišč "nujna za doseganje takšnega stanja pravne države, ki bo trden temelj izboljšanja delovanja gospodarstva in celotne države", navaja. Zagotovitev osnovnih pogojev za delo sodišč mora biti zato po njegovih besedah ena od prednostnih nalog vlade in državnega zbora.

Pripravili svoj predlog proračuna

Vrhovno sodišče je po njegovih navedbah pripravilo svoj predlog proračuna, ki bi bil ob uveljavitvi nekaterih dodatnih varčevalnih ukrepov, vključno z zmanjševanjem števila zaposlenih za 5,5 odstotka, še vzdržen za izvajanje nalog sodišč.

Predlog temelji na stvarnih ocenah potreb sodstva, ki je "že do zdaj poslovalo do kraja gospodarno", je zapisal Masleša. Vendar predlog zahteva 163,9 milijona evrov. To je približno osem milijonov evrov več od predloga ministrstva za finance oziroma 14 milijonov manj od ocene za leto 2012, ki znaša 177,8 milijona evrov.

Znova je opozoril tudi na širšo problematiko poslovanja sodišč, ki jo je vrhovno sodišče izpostavilo februarja letos. Med drugim zadeva sprejem strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč, cilja pa sta poslovanje sodišč na eni lokaciji in optimizacije mreže sodišč.

Sodstvo meni, da bi izvedba teh ukrepov po eni strani še izboljšala poslovanje sodišč, po drugi strani pa znižala stroške njihovega poslovanja. S tem bi preprečili, da bi zaostrene proračunske razmere negativno vplivale na uspešnost dela sodišč. V tem delu ugotavljajo, da na ključnih področjih ni prišlo do pomembnejših premikov na ravni izvršilne veje oblasti.