"Zadnji nemiri na naše podjetje v Sloveniji nimajo nikakršnega vpliva, je pa dejstvo, da je prekinjena povezava z našo matično družbo v Egiptu. Internetne in mobilne povezave ne delajo, zaradi česar so otežene komunikacijske povezave," nam je povedala Milena Rakun, vodja oddelka za komuniciranje kranjskega izdelovalca števcev Iskraemeco, in poudarila, da z materinsko firmo ne potrebujejo vsakodnevne komunikacije. Spomnimo, da je Iskraemeco od leta 2007 v večinski lasti egiptovske družbe El Sewedy Electric.

"Zaposleni v tovarni v Kairu glede na dejstvo, da policijska ura zajema 17 ur v celem dnevu, delajo v omejenem obsegu, kolikor lahko delajo v času izven določene policijske ure. Do stavke v tem podjetju ne prihaja," izpostavlja Rakunova in dodaja, da ljudje predvsem skrbijo za lastno preživetje in varnost. "Naši predstavniki v Egiptu nam sporočajo, da so ljudje najbolj veseli dejstva, da se policija vrača na svoja mesta, kar pomeni, da se bo kriminalni kaos prenehal," konča.

Protesti zamrznili slovenske načrte
Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Ante Milevoj je dejal, da imajo nemiri v Egiptu že negativne posledice na sodelovanje med slovenskimi in egiptovskimi podjetji. Kot je pojasnil, je kar nekaj predstavnikov slovenskih podjetij v tem času nameravalo na poslovno pot v Egipt, kjer naj bi podpisali ali začetne ali letne pogodbe o sodelovanju, a so morali svoje načrte zaradi protestov za zdaj zamrzniti. Predstavnik GZS je pri tem dodal, da je lani jeseni zbornico obiskalo osem egiptovskih podjetij, na podlagi tega srečanja pa je v tem času želelo več slovenskih podjetij začeti nove poslovne zgodbe v Egiptu, kar zdaj ne bo mogoče.

Milevoj je na vprašanje, kakšne bodo posledice, če se bodo protesti nadaljevali tudi v prihodnjih tednih in mesecih, odgovoril: "Trpi komunikacija, trpijo obiski, posli pa se prelagajo v prihodnost. Arabci temu pravijo 'Če bo Alahova volja, se bo zgodilo'. Verjetnost, da bo do poslov prišlo, je toliko manjša."

Blagovna menjava med državama je sicer po podatkih GZS leta 2009 znašala 53,69 milijona evrov, pri čemer je izvoz v Egipt dosegel 46,77 milijona evrov, uvoz iz Egipta pa 6,91 milijona evrov. Slovenci smo v Egipt izvažali zlasti pralne stroje, preparate za lase, merilnike porabe plinov, stikala, varovalke, releje in podobno, uvažali pa olja iz nafte, aluminij, sol, agrume, vrvi in podobno.