Ministstvo je pripravilo predlog, po katerem bi čez dobre tri mesece ukinili koncesije za dimnikarske storitve, kar pomeni, da bi lahko na dom poklicali katerega koli licenciranega dimnikarja. Zdaj izbrana dimnikarska podjeta skrbijo za določeno področje. Glavni problem je, kdo bo imel v prihodnje nadzor nad tem, ali so kurilne naprave bile pregledane.

Bodo inpšekcije nadzorovale 500 tisoč kurišč?

Veliko nalog se nalaga državnim in občinskim inšpekcijskim službe, ki so po mnenju nasprotnikov spremembe "že sedaj kadrovsko ter finančno podhranjene, zato obstaja resna skrb, da te ne bodo zmogle izvajati ustreznega obsežnega nadzora nad uporabniki in izvajalci dimnikarskih storitev, kar lahko resno ogrozi varnost ter zdravje ljudi". V Sloveniji je namreč več kot 500 tisoč kurilnih naprav.

Foto: Žurnal24 Potne stroške lahko dimnikarji zaračunajo le, če najavljenega obiska ne odpovest

"Ureditev, ki jo predlaga predlog zakona, prenaša velik del odgovornosti skrbi za oskrbo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav na uporabnike. Obenem pa ni vzpostavljen niti en delujoči mehanizem, ki bi omogočal in zagotavljal, da se oskrba ter nadzor resnično izvajata na vseh napravah. Takšna sprememba pomeni drastično znižanje okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti ljudi," pravi Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Samo januarja 200 požarov v dimnikih, ki niso bili pregledani

Pričakujejo namreč, da se lastniki kurilnih naprav ne bodo prijavili k licenčnim izvajalcem dimnikarskih storitev, saj bo to po novem zakonu prostovoljno. To pomeni, da bo veliko kurišč ostalo nepregledanih, kar bo povečalo število nesreč, požarov in onesnaževanja okolja. Samo januarja letos je bilo zaradi nepregledanih kurišč okrog 200 dimniških požarov.

Storitev na trgu, ceno pa bi določala država 

Kdor ne bi imel pregledane naprave, bi sicer tvegal 200 evrov globe, je dejal Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Po njegovem mnenju je sporno, da lahko uporabnik izbira, izvajalec pa ne sme, nelogično se mu zdi tudi, da je izbira na trgu, ceno pa bo določila država. Izpostavil je še, da bi lahko dimnikarji iz EU lahko dejavnost izvajali pri nas in ne bodo potrebovali licenc (če jih njihova država ne zahteva), medtem ko jih bodo naši dimnikarji morali imeti, je po poročanju STA dejal Županek. 

Namesto koncesij licence

Ministrstvo za okolje in prostor se je na očitke odzvalo z besedami, da bodo dimnikarske storitve z novim predlogom zakona še naprej regulirana dejavnost, le da bodo namesto koncesij potrebene licence, dejavnost pa bodo lahko opravljali tudi "mali" dimnikarji, ne le veliki.

"Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana," je v izjavi za medije po navedbah STA poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost."

Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto.

dezurni@zurnal24.si