''Na razpolago smo imeli 7000 protipoplavnih vreč. 2000 smo jih dobili iz interventnih zalog in so namenjene za nasipe, preostalih 5000 so nam jih posodili iz Prekmurja,'' pravi Darko But , vodja celjske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS.

Prebivalci v krajih, ki jih je pred tednom dni prizadelo katastrofalno neurje, so v popolni pripravljenosti pred novim deževjem. "Največji problem so zasute in uničene hudourniške struge," je razložil Janez Markovšek iz Agencije RS za okolje. V najhuje prizadetih Železnikih je zato kar 300 delavcev mrzlično čistilo uničene vodotoke, vendar del še niso zaključili. Po oceni župana Mihaela Prevca je samo na strugah nastalo za 20 milijonov evrov škode.

V Kropi so zaradi nevarnosti sproženja plazu že evakuirali dva prebivalca, ki živita v objektu, ki mu grozi plaz. Gre za plaz na površini 80 krat 60 metrov in je na nedostopnem terenu in ga z razpoložljivo mehanizacijo ni mogoče odstraniti. V Železnikih pa je po podatkih Centra za obveščanje Republike Slovenije v pripravljenosti večje število gasilcev in mehanizacije, s pomočjo katere bi v primeru poplav takoj začeli s čiščenjem vodotokov in preprečevanjem poplav. Prav tako pa so na teren poslali več vreč s peskom, da bi te zadržale vodo ob morebitnem prestopu rek.

Večje padavine v četrtek   

Odstranjevanje posledic poplav v Železnikih © BOBO

Po podatkih vremenoslovcev bo zlasti v četrtek lahko na območjih vodotokov, kjer je v zadnjih poplavah prišlo do poškodb ali porušitve vodovarstvenih objektov in vodne infrastrukture, ob predvideni količini padavin prišlo do spremembe toka in do poplavljanja. V četrtek in v noči na petek lahko močneje narastejo predvsem vodotoki v porečjih Savinje, Dravinje in v Posotelju, je pojasnil vodja oddelka za hidrološko prognozo pri Agenciji RS za okolje Janez Polajnar .

Skupno bo v treh dneh v večjem delu Slovenije padlo med 40 in 90 litrov padavin na kvadratni meter, v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije pa so možne tudi večje količine (lokalno do 150 litrov na kvadratni meter). Zaradi namočenosti tal lahko v teh dneh pride do vnovičnih zemeljskih zdrsov in nastanka novih plazov, poplavno pa bo v četrtek in v noči na petek po Polajnarjevih besedah najbolj ogroženo širše celjsko območje.

V Bohinju, ki ni več odrezan od sveta, pričakujejo pomoč
Na območju Bohinja pred napovedanim novim deževjem še niso uspeli sanirati vseh plazov, ki so se sprožili ob močnem nalivu 18. septembra. ˝ Večjih padavin se seveda bojimo, vendar so sedaj ceste, vodotoki in hudourniki do te mere očiščeni, da smo na novo deževje pripravljeni,˝ je poudaril bohinjski podžupan Anton Urh in dodal, da je celotni Bohinj pod nadzorom. Pomembno pa je tudi, da Bohinj ni več odrezan od sveta, saj je cesta skozi sotesko že prevozna za ves promet.

Vodna ujma je na območju Bohinja po prvih ocenah bohinjskega župana Franca Kramarja povzročila za 8,5 milijona evrov škode. "Iz občinskega proračuna Bohinj ne more pokriti niti desetine vse škode in če država ne bo pomagala, je torkova vodna ujma sprejela proračun občine za naslednjih pet let, saj bi morali nameniti kar pet proračunov za sanacijo vse škode," je opozoril Kramar, ki sedaj pričakuje, da se bo država vendarle odzvala in Bohinju priskočila na pomoč. "Po vodni ujmi smo Bohinjci ostali sami," je še dodal župan.

Simoniti: Škoda v Franji še ni ocenjena

Bo Franja še kdaj takšna? © BOBO

Vodna ujma, ki je po Sloveniji divjala prejšnji torek, je od vseh spomenikov kulturne dediščine najbolj prizadela partizansko bolnišnico Franjo, ki jo nameravajo obnoviti. V soteski Pasice sedaj že rešujejo naplavine in iščejo izginule predmete. Ko bo končano osnovno čiščenje soteske, bo stroka pripravila gradivo za odpravo posledic in skušala ugotoviti vrednost sanacije. Generalna ocena škode še ni podana, z njo prav tako ne želijo špekulirati, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kulturo Vasko Simoniti. Predmeti v Franji so dokumentirani (fotografirani in izmerjeni) - skupaj je bilo inventariziranih 787 predmetov. V naplavinah so doslej našli 27 predmetov in 28 koščkov raznih predmetov, na katerih so se ohranile inventarne številke.  Predmete je mogoče nadomestiti tudi s predmeti, ki jih imajo drugi muzeji, in z replikami, je prepričan poslanec SD Samo Bevk, ki ocenjuje, da bi bolnišnico z zelo velikim angažmajem lahko obnovili v dobrih dveh letih.

Zbranih že več kot 1.500.000 € pomoči
Sicer pa so v teh dneh v občini Železniki, Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije zbrali 1.517.550 evrov denarne pomoči. Vsi zbiratelji pomoči še naprej zbirajo pomoč. Tako se lahko v občini Železniki pomoč še naprej daruje namensko, Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas pa še vedno nadaljujeta z zbiranjem in razdeljevanjem pomoči. Ob tem pa iz Slovenske Karitas opozarjajo, da lahko na terenu prihaja do možnosti zlorab, saj so se na terenu pojavili posamezniki, ki po gospodinjstvih v imenu Karitas zbirajo prostovoljne prispevke za prizadete v poplavah. Karitas prostovoljcev in aktivistov, ki bi na terenu zbirali prostovoljne prispevke namreč ni angažirala.